Jedro

Predobravnavni narok ni namenjen dokazovanju dejanskega stanja, ampak se na njem razrešijo vprašanja priznanja krivde, izločitve sodnikov, dokazov in določi okvir dokaznega postopka. Le v izjemnih primerih se izvajajo dokazi, povezani z izločitvenimi razlogi. Ocenjevanje dokazov, povezanih z dejanskim stanjem, je prepuščeno razpravljajočemu sodišču.

Izrek

Pritožbe zagovornikov obtoženih D. P., M. S., N. Č., M. U., Ž. T. in D. V. se zavrnejo kot neutemeljene.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kranju zavrnilo zahteve zagovornikov obtoženih za izločitev dokazov, naštetih v točkah 1 do 12 izreka sklepa sodišča prve stopnje kot neutemeljene.

2. Zoper navedeni sklep so se pritožili: - zagovornica obtoženega D. P. brez navedbe pritožbenih razlogov s predlogom naj se pritožbi ugodi in se predlagani dokazi iz spisa izločijo; - zagovornik obtoženega M. S. brez navedbe pritožbenih razlogov, s predlogom, da naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne Okrožnemu sodišču v Kranju v ponovno odločanje; - zagovornik obtoženega N. Č. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje; - zagovornik obdolženega M. U. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev dokazov ugodi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje; - zagovornik obtoženega Ž. T. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje in - zagovornik D. V. brez navedbe pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in napadeni sklep spremeni tako, da zahtevi za izločitev dokazov ugodi.

3. Pritožbe so neutemeljene.

4. Zagovornika obtoženih M. S. in Ž. T. izpostavljajo kot bistveno kršitev določb kazenskega postopka, da je predobravnavni narok vodila okrožna sodnica A. R., da pa je o izločitvi dokazov odločala okrožna sodnica M. R. in je bila zato po njunem mnenju kršeno načelo neposrednosti izvajanja dokazov. Zagovornik obtoženega T. še izpostavlja, da tretji odstavek 311. člena ZKP določa, da se mora glavna obravnava začeti znova, kadar se opravi oz. nadaljuje pred drugim predsednikom senata, kar smiselno enako velja tudi za predobravnavni narok. Takšnemu stališču pa po njegovem mnenju pritrjuje tudi določilo 3. točke tretjega odstavka 85. člena ZKP, po katerem se lahko samo na tem naroku zahteva izločitev predsednice senata. Ker je izpodbijani sklep izdala druga sodnica kakor je vodila narok, pa obramba zahteve za izločitev predsednica senata ponovno ne bi mogla podati. Takšne navedbe pritožnikov so neutemeljene. Predobravnavni narok ni namenjen izvajanju dokazov, ampak temu, da se določijo okviri nadaljnjega postopka in razrešijo predhodna vprašanja, med katere spada tudi izločitev dokazov. V konkretnem primeru je predobravnavne naroke vodila sodnica, ki ji je bil spis dodeljen. O predlogih za izločitev dokazov, danih na predobravnavnih narokih pa je odločala sodnica, ki ji je bil spis predodeljen zaradi izločitve okrožne sodnice A. R., ki je bila izločena iz razlogov po 3. točki drugega odstavka 39. člena ZKP (zavrnila je namreč sporazum o priznanju krivde). Ker se na predobravnavnem naroku niso izvajali dokazi, na podlagi katerih so bili predlogi za izločitev dokazov zavrnjeni, ni bilo kršeno načelo neposrednosti. Določbe 3. točke tretjega odstavka 285.a člena ZKP pa ni mogoče povezovati z določili členov, ki določajo, katere dokaze je potrebno izločiti. Poleg tega je mogoče zahtevati izločitev predsednice senata, ki ji je bil spis predodeljen, v kolikor seveda obstajajo za to zakonski razlogi.

5. Zagovorniki obtoženih neutemeljeno zatrjujejo, da bi sodišče moralo izločiti zapisnik o zaslišanju obtoženega T. R. P. iz razloga, ker naj bi bil njegov status nepoznan oz. gre za tajnega policijskega sodelavca. Iz zapisnika o zaslišanju T. R. P. je nedvomno razvidno, da je bil zaslišan kot obdolženec. Pritožniki ne zatrjujejo, da mu bi bile ob zaslišanju kršene določene človekove pravice in temeljne svoboščine kot tudi ne zatrjujejo, da bi bilo zaslišanje pridobljeno s takšno kršitvijo določb kazenskega postopka, za katere je v Zakonu o kazenskem postopku predpisano, da se sodna odločba na ta dokaz ne more opreti. Navajajo le to, da obstajajo določeni indici, ki kažejo na to, da je obdolženec deloval kot tajni policijski sodelavec, kar pa z dosedaj izvedenimi dokazi ni potrjeno. Stvar ugotavljanja dejanskega stanja je, ali je bil obtoženi T. R. P. tajni policijski sodelavec ali „skesanec“. Tudi v kolikor bi se ugotovilo, da je bil, to še ni razlog za izločitev zapisnika o njegovem zaslišanju. Je pa vrednotenje takega dokaza prepuščeno razpravljajočemu sodišču. 6. Zagovornik obtoženega M. S. navaja, da je bila hišna preiskava, pri kateri obtoženi ni bil navzoč, nezakonita in bi moralo zato sodišče ta dokaz izločiti. Navaja, da sodišče v sklepu ni obrazložilo svoje odločitve o zakonitosti hišne preiskave. Trdi, da je bila preiskava nezakonita iz razloga, ker obtoženi ni bil prisoten pri hišni preiskavi in ker ni sam izbral odvetnika, ki je bil prisoten pri tem preiskovalnem dejanju. Prvi odstavek 216. člena ZKP določa, da ima tisti, kogar stanovanje ali prostor se preiskuje, pravico biti navzoč ali pa je lahko navzoč njegov zastopnik. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obtoženi ni bil dosegljiv in je bil zato pri hišni preiskavi navzoč dežurni odvetnik, katerega je angažirala policija. Dežurni odvetnik je zastopal interese obtoženega. Pritožnik ne navede nobene konkretne okoliščine ali dejstva, ki bi kazala na to, da so bile obtoženemu, ki je bil v tistem času državnim organom nedosegljiv, ob izvajanju preiskave kršene kakšne njegove pravice s posegom v njegovo zasebnost (hišno preiskavo je odredilo sodišče). Dejstvo, da si sam ni izbral zastopnika ali zagovornika, pa je povsem razumljivo, saj si ga ni mogel, ker je bil nedosegljiv. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje tehtalo tudi pravico obtoženega, da je navzoč pri hišni preiskavi in nujnosti hišne preiskave ter ugotovilo, da s hišno preiskavo ni bilo mogoče odlašati in je njegove pravice zastopal dežurni odvetnik. Zato ni mogoče govoriti o nezakonitosti tega preiskovalnega dejanja. Zato tudi niso po oceni pritožbenega sodišča podani razlogi za izločitev dokazov, pridobljenih s hišno preiskavo. Pritožnik pa drugih kršitev ne navaja.

7. V zvezi z navedbami zagovornika obtoženega M. U. pritožbeno sodišče poudarja, da se vse njegove navedbe nanašajo na dokazovanje, da naj bi bil T. R. P. tajni policijski sodelavec, kar je stvar ugotavljanja dejanskega stanja, ki je v pristojnosti razpravljajočega senata. Enako velja tudi za pritožbene navedbe zagovornika obtoženega N. Č. Navajanje zagovornika obtoženega U., da je sodišče s tem, ko je zavrnilo predlagane dokaze, ki jih je predlagala obramba za to, da bi se z njimi dokazala nezakonitost delovanja obtoženega T. R. P. in ker tega ni ustrezno utemeljilo oz. obrazložilo, je bila obtožencu kršena temeljna ustavna pravica do obrambe, ni utemeljeno. V prvem odstavku 285.e člena ZKP je določeno, da v kolikor zaradi zapletenosti zadeve ali ker v pisnem gradivu v spisu ni dovolj podatkov, da bi bilo mogoče odločiti o predlogih obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov, sme predsednik senata pred odločitvijo izvesti potrebne dokaze. V konkretnem primeru se pritožbeno sodišče strinja, da je bilo v pisnem gradivu, ki je v spisu dovolj podatkov za oceno, da za izločitev zaslišanja obtoženega T. R. P. niso podani zakoniti razlogi. Zato tudi izvedba dodatnih dokazov, ki jih je predlagala obramba, ni bilo potrebno. Zato tudi ni bilo potrebno posebej obrazložiti, zakaj se ti dokazi niso izvajali. Preobravnavni narok ni namenjen dokazovanju in ocenjevanju dokaza v smislu ali je neko dejstvo dokazano ali ne, ampak presoji, ali so predloženi dokazi pridobljeni zakonito ali ne. Le v izjemnih primerih se izvajajo dokazi v zvezi z vprašanjem zakonitosti le-teh. Ocena zagovora obtoženega Progarja pa je, kot je bilo že poudarjeno, prepuščena razpravljajočemu sodišču. S tem ni bila obtoženemu kršena temeljna ustavna pravica, kot to zatrjuje pritožnik.

8. Navedbe zagovornikov obtoženega Ž. T., da ni bilo razlogov, na podlagi katerih bi bilo zadoščeno dokaznemu standardu za utemeljenost suma, ki bi opravičeval preiskavo osebnega vozila Fiat Multipla s strani delavcev carinske uprave, niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je v točki Ad3 (stran 15 in 16) natančno pojasnilo, zakaj je bilo postopanje carinikov v skladu z njihovimi pooblastili. Razlikovanje izpovedi priče B. z uradnim zaznamkom pa ni takšno, da bi vnašalo dvom v zakonitost preiskave vozila. Ocenjevanje dokazov, ki jih izpostavlja zagovornik obtoženega in ki naj bi bili po njegovih navedbah nezadostni, da bi cariniki lahko pregledali vozilo, pa je prepuščeno razpravljajočemu sodišču. Ne gre namreč za dokaz, ki bi bil že na „prvi pogled“ nezakonit. 9. V zvezi z navedbami zagovornika obtožnega D. M. pa pritožbeno sodišče poudarja, da se zakonitost dokazov, pridobljenih v R Italiji presoja po italijanski zakonodaji in so lahko uporabljeni v kazenskem postopku v Republiki Sloveniji, v kolikor niso bili pridobljeni s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Da bi bile obtoženemu s tem, da so bili uporabljeni podatki sistema TOTUR, ki so sicer namenjeni za potrebe cestninskega nadzora, kršene navedene pravice pa pritožnik niti ne izpostavlja. Pritožnik zatrjuje, da sodišče ne bi smelo uporabiti podatkov iz navigacijskega naprave Garmin, ki je bila pridobljena za potrebe drugega kazenskega postopka in zato ker ni bila izdana odredba za preiskavo te naprave. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se lahko dokazi, pridobljeni v drugem postopku, v kolikor so bili zakonito pridobljeni, uporabijo tudi v konkretnem postopku in za pregled elektronske naprave ni potrebna odredba sodišča v tem postopku. Dovolj je, da so bili zakonito pridobljeni v drugem postopku.

10. Zaradi navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbe zagovornikov obtoženih zavrnilo kot neutemeljene.