Jedro

Ravnanje prve dolžnice, kot mladoletne družbenice gospodarske družbe d.o.o., je potrebno presojati po delovanju njenega zakonitega zastopnika, očeta. Zakoniti zastopniki poslovno nesposobnih mladoletnih otrok (torej mladoletnih otrok, ki še niso dopolnili petnajstega leta starosti) so njihovi starši. Zakoniti zastopniki poslovno nesposobnih oseb oblikujejo in izjavljajo voljo v imenu osebe, ki sama nima pravno priznane sposobnosti z lastnimi izjavami volje pridobivati pravice in prevzemati obveznosti. Ker poslovno nesposobna oseba ne more z lastnimi izjavami volje vstopati v pravna razmerja, mora v njenem imenu oblikovati in izjavljati voljo njen zakoniti zastopnik. Zakoniti zastopnik mora tako v imenu poslovno nesposobne osebe oblikovati voljo, potrebno za sklenitev vseh pravnih poslov oziroma opravo vseh drugih pravnih dejanj.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor prve dolžnice zoper sklep o izvršbi, z obrazložitvijo, da v konkretni zadevi prvi dolžnici ni mogoče pripisati statusa t.i. pasivnega družbenika izbrisane družbe.

2. Zoper navedeno odločitev se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pravočasno pritožuje prva dolžnica. Poudarja, da je njen oče leta 1995 zaradi nemogočih razmer v družbi T.B. d.o.o. prišel v spor z V.B. in da je zaradi groženj slednjega zapustil državo. Iz tega razloga je oče zatem ni mogel več zastopati, sama pa zaradi nemogočih razmer in svoje mladoletnosti ni mogla izstopiti iz družbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in opravilo uradni preizkus izpodbijane odločitve v smislu drugega odstavka 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. Pri tem je ugotovilo, da prvostopenjska odločitev ni obremenjena z uradoma upoštevnimi kršitvami določb postopka in da je ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju sprejeta s pravilno uporabo materialnega prava. V izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne in izčrpne razloge sodišča prve stopnje.

5. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju ugovornih navedb pravilno materialnopravno zaključilo, da je potrebno ravnanje prve dolžnice, kot mladoletne družbenice gospodarske družbe T.B. d.o.o. (v nadaljevanju družba), presojati po delovanju njenega zakonitega zastopnika, očeta M.B. (1). Zakoniti zastopniki poslovno nesposobnih mladoletnih otrok (torej mladoletnih otrok, ki še niso dopolnili petnajstega leta starosti) so njihovi starši (prvi odstavek 107. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij - v nadaljevanju ZZZDR). Zakoniti zastopniki poslovno nesposobnih oseb oblikujejo in izjavljajo voljo v imenu osebe, ki sama nima pravno priznane sposobnosti z lastnimi izjavami volje pridobivati pravice in prevzemati obveznosti. Ker poslovno nesposobna oseba ne more z lastnimi izjavami volje vstopati v pravna razmerja, mora v njenem imenu oblikovati in izjavljati voljo njen zakoniti zastopnik. Zakoniti zastopnik mora tako v imenu poslovno nesposobne osebe oblikovati voljo, potrebno za sklenitev vseh pravnih poslov oziroma opravo vseh drugih pravnih dejanj (2).

6. Sodišče prve stopnje je tako pravilno presojalo položaj mladoletne družbenice (prve dolžnice) glede na vlogo njenega zakonitega zastopnika v izbrisani družbi, ob upoštevanju vseh kriterijev, ki jih je navedlo Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-135/00-77 dne 9. 10. 2002. Pri tem je za presojo aktivnih družbenikov odločilno, ali je družbenik imel možnost vplivati na poslovanje družbe in ne in ali je to možnost tudi dejansko izkoristil. Tako se za aktivnega družbenika šteje tudi tisti, ki je svojo pasivnost sam zakrivil (3). V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je zakoniti zastopnik prve dolžnice, glede na njen 45% poslovni delež v izbrisani družbi, vsekakor imel možnost vplivanja na poslovanje družbe, vendar te možnosti zavestno ni izkoristil (4).

7. Zakoniti zastopnik prve dolžnice bi tako moral v skladu s prvim odstavkom 107. in 109. člena ZZZDR (po katerem otrokovo premoženje upravljajo do otrokove polnoletnosti v otrokovo korist njegovi starši) zastopati svojo hčer pri sodelovanju v zvezi z upravljanjem in poslovanjem izbrisane družbe in ob tem, ko pri delovanju izbrisane družbe zavestno ni več sodeloval, poskrbeti za izstop prve dolžnice iz družbe.

8. V zvezi s trditvami prve dolžnice, podanimi v ugovoru in nadalje v pritožbi, da so njenemu zakonitemu zastopniku grozili in da jo zaradi odhoda v tujino slednji ni mogel zastopati, pritožbeno sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da prva dolžnica ni uspela dokazati, da je bil njen zakoniti zastopnik pri vplivanju na upravljanje in poslovanje družbe onemogočen. V zvezi s temi trditvami prva dolžnica ni predložila nobenega dokaza, samo pavšalno navajanje trditev, da je oče ni mogel zastopati, pa ne zadostuje za prepričanje sodišča, da je bil njen zakoniti zastopnik pri uveljavljanju njenih premoženjskih in upravljavskih pravic v družbi preprečen.

9. Neodvisno od (ne)utemeljenosti teh trditev, pa pritožbeno sodišče dodaja, da kadar je eden od staršev zadržan izvrševati roditeljsko pravico, jo izvršuje drugi od staršev sam (prim. peti odstavek 113. člena ZZZDR). Tako pritožbeno sodišče ne pritrjuje naziranju prve dolžnice, da iz izbrisane družbe, ob zadržanosti njenega zakonitega zastopnika (očeta), ni mogla veljavno izstopiti, saj bi lahko ob morebitni zadržanosti očeta, prvo dolžnico samostojno zastopala njena mati. Zakonita zastopnika prve dolžnice bi tako morala dolžničino premoženje (kamor spada tudi poslovni delež dolžnice) upravljati v skladu z njenimi interesi, in sicer s skrbnostjo, ki se pri tem zahteva. Vprašanje skrbnosti zakonitega zastopnika (očeta) pri oblikovanje volje pri uveljavljanju korporacijskih pravic iz poslovnega deleža prve tožnice je tako predmet njunega notranjega razmerja (katerega vsebina so njune medsebojne pravice in dolžnosti v zvezi z zastopanjem) in tako zavestna neaktivnost njenega zakonitega zastopnika (očeta) pri zastopanju ne more biti na škodo upnikov izbrisane družbe.

10. Pritožnica položaja pasivnega družbenika, kot ga opredeljuje Ustavno sodišče, ni uspela dokazati, zato se odgovornosti po 27. členu Zakona o finančnem poslovanju podjetij v zvezi s prvim odstavkom 394. člena Zakona o gospodarskih družbah ni uspela razbremeniti.

11. Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo prve dolžnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Op.št. (1): Prva dolžnica je bila ob ustanovitve družbe v letu 1995 stara 4 leta in ob izbrisu družbe iz registra v letu 2001 10 let. Op.št. (2): Prim. z M. Juhart, N. Plavšak, et alt.: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2003, 1. knjiga, str. 428. Op.št. (3): Podobno Vrhovno sodišče, Sodba II Ips 832/2009 z dne 28. 1. 2010. Op.št. (4): V zvezi s tem je M. B., zaslišan kot priča na naroku z dne 14. 10. 2010 (l. št. 58), izpovedal, da je zaradi slabega poslovanja družbe prišel v spor z B. in za tem pri poslovanju podjetja ni več sodeloval, pri tem pa ni poskrbel za izstop svoje hčerke N. B. iz družbe.