Jedro

Pri razpisnem ocenjevanju kvantitativnih kriterijev gre za enostavna numerična merila z vnaprej določeno vrednostno lestvico, ki pretvarja dosežen obseg meril v numerično oceno oziroma število točk. Pri takem ocenjevanju se ocene posameznih ocenjevalcev ne bi smele razlikovati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom št. 54450-3/2009/52 z dne 15. 9. 2009 je tožena stranka razveljavila oceno komisije za izvedbo postopka javnega razpisa na javnem razpisu za izbor projektov s področja socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc za obdobje od 2009 – 2012, in sicer v sklopih B1 - Razvijanje aktivnega državljanstva mladih, B6 - Razvoj raziskovalne kulture mladih ter B7 - Medkulturni dialog in razumevanje drugih kultur. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom razveljavila sklepe, ki so bili izdani prijaviteljem na navedenih sklopih. Med drugim je razveljavila tudi sklep, ki se nanaša na tožečo stranko. Tožena stranka je v tem sklepu komisiji za izvedbo postopka javnega razpisa naložila, da mora v roku 15 dni ponovno oceniti prijave na navedene sklope javnega razpisa v skladu s pravili javnega razpisa ter podati nov predlog prejemnikov sredstev. V obrazložitvi tega sklepa tožena stranka navaja, da je vodila postopek javnega razpisa za razvoj projektov s področij socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc za obdobje od 2009 - 2012. Po izvedenem postopku ocenjevanja je tožena stranka prijaviteljem, ki so se prijavili na javni razpis, izdala sklepe o (ne)izbiri. Zoper odločitve o neizbiri so se pravočasno pritožili: A., B., C. in D. (v nadaljevanju stranka z interesom). Pritožili so se na sklopih javnega razpisa B1, B6 in B7. Pritožbena komisija je obravnavala pritožbe in ugotovila, da komisija za izvedbo postopka javnega razpisa v teh treh sklopih ni v celoti upoštevala pravil javnega razpisa in razpisne dokumentacije. Če bi ministrstvo ugodilo le vloženim pritožbam, bi še vedno ostala nepopravljena krivica pri tistih prijaviteljih na sklope javnega razpisa, ki niso bili izbrani in se niso pritožili. Pritožbena komisija je preverila pritožbe v delih, ki se nanašajo na ocenjevanje posameznih kvantitativnih parametrov meril in ugotovila, da je komisija za izvedbo postopka javnega razpisa v vseh primerih kvantitativnih ocenjevanj, na katere je podana pritožba, izvedla ocenjevanje tako, da ni upoštevala ocenjevalne lestvice iz javnega razpisa. Pritožbena komisija je na podlagi predhodnih ugotovitev preverila tudi ocenjevanje vseh ostalih prijav na sklope javnega razpisa B1, B6 in B7 in je tudi pri njih ugotovila enake vrste nepravilnosti ocenjevanja.

S sklepom št. 54450-3/2009/66 z dne 23. 9. 2009 pa je tožena stranka po ponovnem ocenjevanju ugodila vlogi stranke z interesom, ki se je prijavila na javni razpis za izbor projektov s področja socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc za obdobje 2009-2012. Tožena stranka ugotavlja, da je stranka z interesom zbrala 93,6 točk in se ji odobrijo sredstva v višini 794.488,00 EUR. V obrazložitvi tega sklepa tožena stranka navaja, da je stranka z interesom v prijavnem roku oddala vlogo na javni razpis. Svojo vlogo je oddala v sklop „Izvedba projektov, ki jih bodo izvajale mreže in ki bodo vključevale téme s področja socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc oziroma socialne, državljanske in kulturne kompetence mladih“, in sicer v mrežo „Razvijanje aktivnega državljanstva“. V nadaljevanju tožena stranka navaja, da je strokovna komisija opravila ponovno ocenjevanje vlog v treh sklopih. Člani strokovne komisije so prijaviteljem namenili enotno oceno v tistih točkah javnega razpisa, ki se nanašajo na kvantitativna merila. Ocena, ki jo je pridobila stranka z interesom, je povprečna vrednost vseh ocen, ki jih je ta prejela od vsakega člana komisije v postopku novega ocenjevanja. Na podlagi navedene ocene je stranka z interesom dosegla najvišje število točk in se zato njeni prijavi ugodi. Strokovna komisija je bila pri ponovnem preverjanju še zlasti pozorna na ocenjevaje kvantitativnih meril, saj so ta takšna, da odstopanja med ocenjevalci niso utemeljena. Ocenjevalci so pri kvalitativnih ocenah ostali pri prvem ocenjevanju. Tako so ocene v kvalitativnem delu ostale enake, tem ocenam pa so se prištele na novo vrednotene ocene, ki izhajajo iz kvantitativnih meril. Strokovna komisija je ponovno preverjala področja iz ocenjevalnega obrazca: »nacionalne oziroma mednarodne reference na izbranem področju«, »predlog projekta predvideva nove zaposlitve«, »število in status zunanjih partnerjev, ki sodelujejo v projektu«, »število letno vključenih mladostnikov v mrežo - razen za mrežo aktivnega državljanstva mladih«, »merilo samo za mrežo Razvijanje aktivnega državljanstva mladih Število letno vključenih mladostnikov v mrežo« in »število letno vključenih mladostnikov v mrežo in število vključenih strokovnih delavcev v mrežo«.

Z izpodbijanim sklepom št. 54450-3/2009/72 z dne 23. 9. 2009 pa tožena stranka ni ugodila vlogi tožeče stranke, ki se je prijavila na javni razpis za sklop „Izvedba projektov, ki jih bodo izvajale mreže in ki bodo vključevale téme s področij socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc (socialne, državljanske in kulturne kompetence mladih)“, mreža „Razvijanje aktivnega državljanstva mladih“. V obrazložitvi tega sklepa navaja, da je tožeča stranka v prijavnem roku oddala svojo vlogo za navedeni sklop. V postopku ponovnega ocenjevanja vloge je dosegla 91,6 točk od možnih 100. Nadalje navaja, da so bile vloge ponovno ocenjevane v delih, kjer so bile ugotovljene pomanjkljivosti. Strokovna komisija je bila zlasti pozorna na tisti del prijav prijaviteljev, kjer gre za kvantitativna merila, ki so iz vloge razvidna in morajo biti pri njih ocenjevalci enotni. Pri kvantitativnih merilih odstopanja med ocenjevalci niso utemeljena. Strokovna komisija je soglasno odločila, da ocene v kvalitativnem delu ostanejo enake, tem ocenam pa se prištejejo na novo vrednotene ocene, ki izhajajo iz kvantitativnih meril, ki jih komisija oceni ponovno in se v ocenah posameznih kvantitativnih meril poenoti tako, da med temi ocenami pri posameznih članih komisije ni razhajanj. Nadalje tožena stranka našteva, katera področja iz ocenjevalnega obrazca je strokovna komisija ponovno preverjala. Izbrana prijava je pri ponovnem ocenjevanju dosegla 93,6 točk, prijava tožeče stranke pa 91,6 točk. Tožeča stranka v tožbi navaja, da se je prijavila na razpis in bila najprej ocenjena kot najboljša. Odobrila so se ji sredstva v višini 794.488,00 EUR. V sklepu je bilo še določeno, da se pravice in obveznosti prijavitelja podrobneje opredelijo s pogodbo o financiranju. V sklepu je tudi pisalo, da vložena pritožba ne zadrži podpisa pogodbe z izbranim prijaviteljem. Tožeča stranka je pričakovala, da ji bo tožena stranka podala v podpis pogodbo o sofinanciranju, vendar pa do tega ni prišlo. Namesto tega je tožeča stranka prejela izpodbijani sklep št. 54450-3/2009/52 z dne 15. 9. 2009, v katerem je tožena stranka razveljavila oceno komisije za izvedbo postopka javnega razpisa, in sicer za sklope B1, B6 in B7. Nato je tožena stranka izdala še sklep, s katerim je odločila, da se vlogi tožeče stranke ne ugodi, pri čemer tožeča stranka opozarja, da zoper sklep z dne 13. 8. 2009 ni bilo vložene pritožbe. Tožena stranka ne navaja natančne obrazložitve za odločitev o razveljavitvi ocen in sklepov, temveč navaja ugotovitve pritožbene komisije, da komisija za izvedbo postopka javnega razpisa v sklopih, ki jih je pregledovala zaradi pritožb na sklepe, vezane na sklope, ni v celoti upoštevala pravil javnega razpisa in razpisne dokumentacije. S tem se pušča dvom, da je komisija za izvedbo postopka javnega razpisa enako ravnala tudi v sklopih, ki jih pritožbena komisija ni pregledovala in posledično dopušča, da ostane nepopravljena krivica pri vseh prijaviteljih na javni razpis, ki niso bili izbrani in se niso pritožili. Nadalje tožeča stranka povzema obrazložitev sklepa z dne 15. 9. 2009 in navaja, da javni razpis v nobenem svojem delu ne opredeljuje ocenjevalnih kriterijev kot kvalitativne in kvantitativne. Tožeča stranka izraža nestrinjanje s tem, da je tožena stranka razveljavila vse odločitve komisije za izvedbo postopka javnega razpisa, ne glede na to, ali je bila pritožba podana zoper te odločitve ali ne. Sklep z dne 13. 8. 2009, ki se nanaša na tožečo stranko, sploh ni bil izpodbijan. Izpodbijanega akta z dne 15. 9. 2009 ni mogoče preizkusiti, saj bi morala tožena stranka obrazložiti, v čem naj bi prihajalo do neupoštevanja ocenjevalne lestvice. V primeru ugotovitve okoliščine napačnega poteka postopa, je le-tega treba razveljaviti, ne pa da se razveljavi samo faza ocenjevanja. V izpodbijanem sklepu ni navedeno, zakaj se ravno določeni ocenjevalni kriteriji opredeljujejo kot kvantitativni. Iz obrazložitve ni razvidno, katere podatke za ocenjevanje so člani komisije uporabili pri poenotenju. Če je sklep o izbiri razveljavljen, bi bilo potrebno celotno izbiro ponoviti. Razen tega je stranka z interesom pri ocenjevalnem kriteriju št. 19 navedla, da bo vključeno 61 strokovnih delavcev, da pa jih v primeru izbora projekta nameravajo vključiti vsaj še 60. Komisija bi morala stranki z interesom podeliti 3 točke, priznanih pa jim je bilo največje število točk, to je 5. Če bi imela 3 točke, bi bila izenačena po točkah s tožečo stranko. Razen tega stranka z interesom v svoji vlogi navaja E. kot konzorcijsko partnerko s statusom mladinske organizacije, ta status pa je prejela s sklepom Urada RS za mladino, izdanim 2. 6. 2009, medtem ko je bila izjava o izpolnjevanju pogojev podpisana 1. 6. 2009, ko še ni imela statusa mladinske organizacije, zato je ta izjava neresnična. Poleg tega je bilo pri prvotni izbiri dopustno pravno sredstvo v obliki pritožbe. Ni razumljivo in ni obrazloženo, zakaj v enaki fazi postopka tožena stranka spreminja dopustnost pravnega sredstva. Sedaj pritožbe ni več in je dopustno pravno varstvo zgolj v obliki tožbe na upravno sodišče. Tožena stranka je sklepe o izbiri razbila na vsakega posameznega prijavitelja. Pojavi se vprašanje, kaj v primeru, ko se vloži tožba zoper posamezen sklep, ko ni prišlo do ugoditve, medtem ko zoper sklep o ugodeni vlogi ni bila vložena tožba. Tožeča stranka ni prejela sklepa o izbiri stranke z interesom, ni ji bil vročen, se je pa z njim seznanila dne 7. 10. 2009 ob pregledu dokumentacije razpisa. Tožeča stranka vlaga tožbo tudi zoper sklep o izbiri stranke z interesom. Iz vseh navedenih razlogov je potrebno tudi ta sklep odpraviti. Tožeča stranka predlaga odpravo vseh treh sklepov ter da naj se zadeva vrne v ponovno obravnavo. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka je predlagala tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se prepovedala realizacija sklepa z dne 23. 9. 2009 št. 54450-3/2009/66, s katerim je tožena stranka ugodila vlogi stranke z interesom, predvsem sklenitev pogodbe o sofinanciranju. Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe s sklepom opr. št. I U 1768/2009-12 z dne 21. 10. 2009 zavrnilo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je objavila javni razpis za izbor projektov s področij socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc za obdobje 2009-2012. V razpisu je navedla, da bo v vsakem izmed posameznih sklepov izbrala po eno mrežo organizacij. Hkrati z javnim razpisom je imenovala tudi komisijo za izvedbo javnega razpisa. Ocenjevalni list je bil sestavljen iz štirih meril, pri čemer je bilo prvo merilo kvalitativno, ostala merila pa so bila kvantitativna. Na podlagi meril je komisija izdelala lestvico, na podlagi katere so bili izdani sklepi o izboru prijaviteljev. Na sklepe o izboru so se pritožil zavod A., stranka z interesom, B. in C. Vse pritožbe so bile med drugim usmerjene na nepravilno ocenjevanje kvantitativnih kriterijev. Ocenjevalci naj bi pri teh kriterijih podelili različno število točk. Dejansko je bilo ugotovljeno, da so različno ocenjevali posamezne kvantitativne kriterije, čeprav bi morali vsi ugotoviti enako izpolnjevanje kriterijev. Pri ocenjevanju izpolnjevanja kvantitativnih kriterijev je namreč šlo za zelo enostavna numerična merila z vnaprej določeno vrednostno lestvico, ki pretvarja dosežen obseg meril v numerično oceno oziroma številom točk. Pri teh kriterijih namreč ocena ocenjevalca ni subjektivna strokovna ocena, pri kateri je dopuščen določen diskrecijski razpon, temveč gre za ugotovitev izpolnjevanja določenega kriterija (na primer število referenc) in na tem dejstvu določitev ustreznega števila točk. Iz navedenih razlogov so bili s sklepom št. 54450-3/2009/52 z dne 15. 9. 2009 razveljavljeni sklepi, ki so bili izdani prijaviteljem na podsklopih B1, B6 in B7. Komisija za izvedbo javnega razpisa je ponovno opravila vrednotenje posebnih prijav in ponovno podala predlog. V zvezi z navedbo tožeče stranke, da je stranka z interesom podala lažno izjavo o tem, da ima E. status mladinske organizacije že dne 1. 6. 2009, dobila pa ga je naslednji dan, tožena stranka odgovarja, da je stranka z interesom prijavo datirala z dnem 19. 6. 2009, to pa je datum, ko je razvojna agencija že imela priznan ustrezen status. Ni pomembno, kdaj je posamezna izjava v razpisu datirana, temveč je pomembno, da je na dan podaje prijave oziroma na dan, ko so morale prijave prispeti k tožeči stranki, navedena razvojna agencija izpolnjevala pogoje. Tožena stranka še navaja, da je bil rok za oddajo prijave na razpis 24. 6. 2009 do 13:00 ure, medtem ko je vloga tožeče stranke prispela ob 15:00 uri. S tem v zvezi tožena stranka pojasnjuje, da se je na spletni stranki tožene stranke znašlo obvestilo, da je rok za oddajo do 16:00 ure. Do takšne objave je prišlo zaradi napake pri prepisu obvestila na spletno stran, dne 21. 6. 2009 pa je bila ura popravljena. V Uradnem listu RS pa je bil čas ves čas enak. Namen tožene stranke je bil, da se na razpis javi čim večje število ponudnikov, iz tega razloga pa je komisija tudi vlogo tožeče stranke štela za pravočasno. Tožena stranka predlaga, naj se tožba zavrne.

Stranka z interesom v odgovoru na tožbo navaja, da je bila vloga tožeče stranke prepozna. Oddala jo je zadnji dan ob 15:00 uri, kar je dve uri po razpisanem roku za oddajo vlog. Kljub temu tožena stranka njene vloge ni zavrgla kot prepozne, kar bi morala storiti. Tožena stranka je vse spremembe javnega razpisa dosledno objavljala v Uradnem listu RS. Javni razpis je bil dvakrat spremenjen, in sicer glede roka za oddajo vloge. Kot zadnja ura oddaje je bila objavljena 13.00 ura. Ta rok je prekluziven, zaradi česar je tožeči stranki prenehala pravica konkuriranja na javnem razpisu. Zaradi tega je stranka z interesom, ker je bila sprva njena vloga zavrnjena, tudi vložila pritožbo. Pri prvem izboru je stranka z interesom zbrala drugo največje število točk. Pri pregledu ocenjevalnih listov je bilo ugotovljeno, da se pri večini objektivno preverljivih merilih ocene razlikujejo. Slednje je nedopustno. Stranka z interesom tudi meni, da je jasno, katera merila so kvalitativna in katera kvantitativna. Tam, kjer gre za subjektivno oceno posameznih članov komisije, gre za kvalitativna merila. Vsa ostala merila pa so številčno opredeljena in kot takšna tudi ovrednotena (na primer število predvidenih novih zaposlitev v projektu - nič zaposlitev (0 točk), 1-3 zaposlitve (3 točke)...). Razhajanje ocen je v tem delu tako sporno in nedopustno. V zvezi z navedbo tožeče stranke, da zoper sklep št. 54450-22/2009-1 z dne 13. 8. 2009 ni bilo podane pritožbe, pa stranka z interesom navaja, da je ta sklep v tesni soodvisnosti s sklepom št. 54450-3/2009/35 z dne 13. 8. 2009, s katerim tedaj ni bilo ugodeno vlogi stranke z interesom. Glede očitka, da bi morala stranka z interesom pri ocenjevanju merila št. 19 - število vključenih strokovnih delavcev v mrežo, prejeti 3 točke namesto 5, pa stranka z interesom pojasnjuje, da je bilo v njeni vlogi poimensko navedenih 61 strokovnih delavcev, ki bodo vključeni v projekt in čigar vloge so že vnaprej opredeljene. Njihova imena so tudi navedena v prijavnem obrazcu, prav tako pa je navedla, da bo v projekt vključenih še 60 mladinskih delavcev, kar je tudi navedeno v prijavnem obrazcu. Gre za 60 zainteresiranih mladostnikov s statusom mladinskih delavcev, ki se bodo vključili v izobraževanja in usposabljanja, v namen prenašanja znanj na svoje vrstnike v svojem okolju (multiplikatorji). Med uradnimi razlagami razpisnih pogojev tožena stranka pojasnjuje, da se tudi mladinski delavci štejejo med strokovne delavce. Projekt je stranka z interesom načrtovala tako, da bi omogočila čim širšemu krogu zainteresiranih mladinskih delavcev, da se vključijo v projekt kot multiplikatorji, torej izvajalci izobraževanj v svojem okolju. V projekt bo tako vključenih 121 strokovnih delavcev. Glede očitka, da je stranka z interesom dala neresnično izjavo o tem, ali ima konzorcijska partnerica E. status mladinske organizacije, pa stranka z interesom pojasnjuje, da gre zgolj za izjavo o izpolnjenju osnovnih pogojev, ki so primeroma navedeni že v javnem razpisu in s podpisom katere konzorcijski partner ne izjavlja, da ima status mladinske organizacije pri Uradu RS za mladino. Ta pogoj sodi med tako imenovane posebne pogoje, ki so prav tako primeroma navedeni v razpisu in še ti veljalo le za prijavitelja konzorcija. V mrežo so se lahko vključile tako mladinske organizacije s statusom Urada RS za mladino, kot tudi ostale, ki tega statusa nimajo. Vse organizacije pa so morale podpisati izjavo o izpolnjevanju obveznih pogojev, s katero ne potrjujejo ničesar glede omenjena statusa. Bistveno je, da je E. ob oddaji vloge stranke z interesom imela status Urada RS za mladino, pa četudi ga ne bi imela, bi njihova mreža še vedno združevala 10 konzorcijskih partnerjev s statusom in 5 brez statusa. Stranka z interesom predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi navaja, da je svoje razloge in videnje stvari pojasnila v tožbi in na tem v celoti vztraja, ne drži pa, da ne pozna pogojev razpisa, kot ji očita stranka z interesom. Sicer pa tudi iz vloge stranke z interesom izhaja, da je razpis v celoti protipravno voden. Sama je navedla, da bi vložila tožbo na upravno sodišče, vendar sedaj nima interesa. Ne drži, da je tožeča stranka zamudila prijavo na razpis, dejstvo je, da je postopanje na strani tožene stranke takšno, da so izpodbijane odločitve nezakonite.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče najprej uvodoma pojasnjuje, da je tožena stranka ravnala pravilno, ker je vlogo tožeče stranke obravnavala po vsebini, čeprav jo je oddala po roku, kot je bil objavljen v Uradnem listu RS. Ker je prišlo po navedbah tožene stranke do napake pri prepisu obvestila na spletno stran, tožeča stranka zaradi tega ne bi smela trpeti posledic. Sicer pa sodišče v navedeni zadevi meni, da je sklep tožene stranke št. 54450-3/2009/52 z dne 15. 9. 2009 pravilen, saj so bili tudi po mnenju sodišča podani utemeljeni razlogi za to, da je sklepe z dne 13. 8. 2009, med katerim je bil tudi sklep, ki se nanaša na tožečo stranko, razveljavila. Sodišče soglaša s stališčem tožene stranke, da bi morali ocenjevalci pri kvantitativnih merilih ugotoviti enako izpolnjevanje kriterijev pri posameznem prijavitelju. Njihove ocene se pri prvem ocenjevanju ne bi smele razlikovati in to iz razloga, kot jih navaja tožena stranka. Tudi sodišče meni, še zlasti ob vpogledu v priloženo dokumentacijo, da je šlo pri ocenjevanju kvantitativnih kriterijev za enostavna numerična merila z vnaprej določeno vrednostno lestvico, ki pretvarja dosežen obseg meril v numerično oceno oziroma število točk, tako kot navaja tožena stranka pri odgovoru na tožbo. Pri takem ocenjevanju pa se tudi po mnenju sodišče ocene posameznih ocenjevalcev ne bi smele razlikovati, zato je bilo pravilno, da je prišlo do ponovnega ocenjevanje in je torej izpodbijani sklep z dne 15. 9. 2009 utemeljen. Sodišče tudi meni, da je pravilna odločitev tožene stranke pri obeh sklepih z dne 23. 9. 2009, saj je stranka z interesom zbrala najvišje število točk, zato je pravilno, da je bilo njeni vlogi ugodeno, medtem ko je tožeča stranka zbrala 91,6 točk, kar je za 2 točki manj kot pri stranki z interesom, zato tožena stranka njeni vlogi ni mogla ugoditi. Sicer pa sodišče pri obeh sklepih z dne 23. 9. 2009, kot tudi pri sklepu z dne 15. 9. 2009 ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, saj skladno z 2. odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06 in nadaljnji, dalje ZUS-1) sledi utemeljitvi v izpodbijanih sklepih tožene stranke.

V zvezi s tožbeno navedbo, da zoper sklep št. 54450-22/2009-1 z dne 13. 8. 2009 ni bilo vložene pritožbe, sodišče temu ne pritrjuje. Pritožbo je tedaj vložila stranka z interesom, ki sicer na prvi strani pritožbe navaja, da vlaga pritožbo zoper sklep, s katerim njeni vlogi ni bilo ugodno, vendar pa v isti pritožbi pritožbenemu organu tudi predlaga, naj prijavo stranke z interesom zavrže zaradi zamude roka kot prepozno ter na njeno mesto imenuje stranko z interesom. Torej je bil tudi tedanji sklep, ki se je nanašal na tožečo stranko, izpodbijan s pritožbo stranke z interesom. Tožeča stranka navaja, da javni razpis ocenjevalnih kriterijev ne opredeljuje kot kvalitativnih in kvantitativnih. S tem sodišče v zvezi meni, da četudi te besede niso uporabljene, pa iz samih meril izhaja, kateri kriteriji so kvalitativni in kateri kvantitativni. Kot je bilo že zgoraj navedeno, so kvantitativni tisti kriteriji, kjer je na podlagi numeričnih podatkov možno brez subjektivnega ocenjevanja določiti točno število točk. Tožeča stranka v tožbi tudi očita neobrazloženost sklepa z dne 15. 9. 2009. S tem v zvezi sodišče ugotavlja, da je sklep do tolikšne mere obrazložen, da se ga da preizkusiti. Navedeno je, da pri ocenjevanju posameznih kvantitativnih parametrov meril komisija za izvedbo postopka javnega razpisa ni upoštevala ocenjevalne lestvice iz javnega razpisa. To pa je tudi bistveni razlog, da je bilo treba že izdane sklepe razveljaviti. Sodišče meni, da če je prišlo do napake samo pri ocenjevanju kvantitativnih kriterijev, da zaradi tega ni potrebno razveljaviti celotnega postopka ocenjevanja. Nadalje tožeča stranka meni, da stranka z interesom pri ocenjevanju kriterija številka 19 - število vključenih strokovnih sodelavcev v mrežo, ne bi smela dobiti 5 točk, ampak 3 točke. Iz ocenjevanja kriterija št. 19 je razvidno, da 5 točk dobi tisti, kjer je v mrežo vključenih vsaj 64 strokovnih delavcev. Kot izhaja iz dokumentacije, se bo pri stranki z interesom poleg poimensko navedenim pridružilo še najmanj 60 mladinskih delavcev (multiplikatorjev). Iz tega razloga sodišče meni, da ni napake, če je za ta kriterij dobila 5 točk, saj bi to skupaj zneslo več kot 64 strokovnih delavcev. Tudi glede očitka, da E. kot konzorcijska partnerka v času izjave z dne 1. 6. 2009 še ni imela statusa mladinske organizacije, sodišče meni, da to ni vplivalo na pravilnost odločitve, saj je do izteka roka za prijavo, to pa je bil 24. 6. 2009, ta status že imela. Tožeča stranka tudi očita toženi stranki, da je bilo pri prvih sklepih, ki so bili pozneje razveljavljeni, dopustno pravno sredstvo v obliki pritožbe, v sedaj izpodbijanih sklepih pa je kot pravno sredstvo naveden le še upravni spor. V zvezi s tem tožbenim očitkom pa sodišče ugotavlja, da so vsi trije sklepi v uvodu sklicujejo na Uredbo o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (Uradni list RS št. 17/2009 z dne 6. 3. 2009). Ta uredba v 6. odstavku 14. člena določa, da predstojnik posredniškega telesa ali agenta ali oseba, ki jo ta pooblasti za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev, izda odločitev o izboru operacij ali upravičencem na podlagi predloga komisije. Iz te uredbe ni razvidno, da bi bila zoper tako odločitev možna pritožbe. Iz navedenega razloga sodišče meni, da pri izpodbijanih sklepih ni šlo za procesno napako, ker v pravnem pouku ni bilo navedeno, da je zoper sklepe možna pritožba, ampak le upravni spor.

Ker so izpodbijani sklepi pravilni, je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo. Zavrnitev tožbe se nanaša tudi na zahtevek o povrnitvi stroškov postopka, saj trpi tožeča stranka sama svoje stroške postopka, skladno s 4. odstavkom 25. člena ZUS-1.