Jedro

Za toženkino pravico do preživnine ni odločilen njen formalni status (izredna študentka). Ker je toženka vpisana za študij na fakulteti, ne da bi bila zaposlena in ker ni dokazano, da ne bi izpolnjevala svojih študijskih obveznosti, je pravilno ugotovljena tožnikova obveznost, da prispeva k toženkinemu preživljanju po 123. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, s katerim je zahteval od 1.1.1994 dalje ukinitev preživnine za starejšo hčer N. roj. 15.3.1974, in znižanje preživnine za mld. L. od sedanjih 13.973,00 SIT na tolarsko protivrednost 100 DEM. Ugodilo pa je tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe in naložilo M.G., da plačuje od 1.4.1994 dalje za preživljanje svojih hčera zvišano preživnino in sicer za N. po 18.000,00 SIT in za mld. L. po 16.000,00 SIT mesečno. Z dopolnilno sodbo z dne 9.6.1994 je sodišče prve stopnje svojo sodbo dopolnilo tako, da mora tožnik plačevati v primeru zamude od prisojene preživnine tudi zakonite zamudne obresti. Pritožbi M.G. proti obema sodbama sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbi sodišč prve stopnje.

Tožnik je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje drugemu sodniku. V obrazložitvi revizije navaja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov glede N. in glede premoženjskega stanja J., ugotavljalo pa tudi ni tožnikovega premoženjskega stanja, ampak se je oprlo na ugotovitve prejšnjih sodb v preživninskih zadevah. Zmotno je bila uporabljena določba 1. odst. 123. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ker je bil izenačen izredni študij z rednim. Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki je vložila odgovor na revizijo. V njem izpodbija tožnikove revizijske navedbe in smiselno predlaga zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. tč. 2. odst. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku, vendar take kršitve ni ugotovilo. Tožnik v reviziji ni pojasnil, katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka uveljavlja kot revizijski razlog in to tudi iz obrazložitve revizije ni razvidno. Revizijske navedbe o neizvedenih dokazih kažejo, da izpodbija tožnik dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje. S temi navedbami se revizijsko sodišče ni ukvarjalo, ker zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog (3. odst. 385. čl. ZPP).

Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, pa je bilo z odločitvijo sodišč tudi materialno pravo pravilno uporabljeno. Po 1. odst. 123. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih so starši dolžni preživljati svoje otroke tudi po doseženi polnoletnosti, če se ti redno šolajo. Sodišči prve in druge stopnje sta glede tožnikove hčere N. ugotovili, da ima formalno status izredne študentke na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ki je glede izpolnjevanja študijskih obveznosti izenačen s statusom redne študentke. Prva toženka je bila po končani srednji šoli v letu 1993 nekaj mesecev prijavljena pri zavodu kot začasno nezaposlena brez denarnega nadomestila, zaposlena pa nikoli ni bila. Študijske neuspešnosti do konca glavne obravnave dne 6.5.1994 sodišče pri toženki ni ugotovilo. Spričo vseh navedenih ugotovitev sta sodišči pravilno zaključili, da za toženkino pravico do preživnine ni odločilen njen formalni status. Ker je toženka vpisana za študij na fakulteti, ne da bi bila zaposlena in ker ni dokazano, da ne bi izpolnjevala svojih študijskih obveznosti, je pravilno ugotovljena tožnikova obveznost, da prispeva k toženkinemu preživljanju po 123. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zaradi česar je bil zahtevek na ukinitev preživnine zavrnjen.

Revizijsko sodišče tudi nima pomislekov proti odločitvi sodišč o zvišanju preživnine za obe toženki po stanju ob koncu glavne obravnave. Prezreti ni mogoče, da so se od zadnje določitve preživnine po ugotovitvi sodišča prve stopnje potrebe obeh toženk povečale, saj študira prva toženka sedaj na fakulteti, druga toženka pa obiskuje zadnji razred osemletke. Poleg povečanih potreb preživninskih upravičenk terjajo zvišanje preživnine tudi spremenjene razmere na strani matere toženk. J.P. je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje izdan sklep o prenehanju delovnega razmerja in to razmerje ji bo prenehalo dne 15.6.1994. V tem obdobju dobiva 80 % prejšnjih prejemkov, pozneje pa bo dobivala nadomestilo za primer brezposelnosti. Ugotovljene tožnikove premoženjske razmere niso take, da plačevanja zvišane preživnine ne bi zmogel. Prezreti ni mogoče, da je tožnik avtoprevoznik in da razpolaga tudi s strojno mehanizacijo, kar mu omogoča več virov dohodka. Zmanjšanja pridobitne sposobnosti zaradi slabega zdravstvenega stanja v postopku ni dokazal. Spričo teh okoliščin je odločitev o zvišanju preživnine materialnopravno pravilna.

Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393. čl. ZPP).