Jedro

V individualnih delovnih sporih o denarnih zahtevkih veljajo določbe ZPP glede izvajanja dokazov, zato sodišče ni dolžno pozivati tožene stranke - delodajalca, da predloži dokaze o zakonitem znižanju izhodiščnih osebnih dohodkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki iz naslova razlike v plači za obdobje od 1.9.1990 do 31.12.1992 znesek 207.954,90 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, zapadlih od 18.9.1991 do 18.1.1993 dalje, razvidnimi iz izreka sodbe sodišča prve stopnje, v 8-ih dneh pod izvršbo. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 116.975,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče prve stopnje ni opravilo vseh pravdnih dejanj in obravnavalo vseh spornih vprašanj, na katere je opozorilo sodišče druge stopnje v razveljavitvenem sklepu. Tako ni ugotovilo, kakšne mesečne osebne dohodke je tožnik v spornem obdobju prejel in kakšne bi moral prejeti glede na določbe kolektivne pogodbe po posameznih mesecih. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v ugodilnem delu razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002). Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje popolno ugotovilo dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo ter da v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni obravnavalo spornih vprašanj, na katere je opozorilo pritožbeno sodišče v svojem sklepu. Pritožbeno sodišče se je v navedenem sklepu namreč postavilo na stališče, da tožnikova terjatev, zgolj z obstojem obvestila o izdaji dodatnega lastniškega certifikata (zadolžnice) še ni izkazana. Dalo je napotke, da bo moral tožnik postaviti mesečne zahtevke prikrajšanja v spornem obdobju, ter da bo morala tožena stranka dokazati, da je izvedla postopek znižanje izhodiščnih osebnih dohodkov v skladu z določbami kolektivne pogodbe.

V ponovljenem postopku je tožnik postavil zahtevek po posameznih mesecih za obdobje od 1.9.1990 do 31.12.1992. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da tožena stranka ni izvedla znižanja izhodiščnih osebnih dohodkov v skladu z določbami Kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Ur. l. RS, št. 31/90) in Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (Ur. l. RS, št. 2/91-I). Tej ugotovitvi v pritožbi ne oporeka niti tožena stranka. Zaradi nezakonitega znižanja je sodišče prve stopnje pravilno priznalo tožniku vtoževane razlike zaradi premalo izplačanih osebnih dohodkov - plač v nezastaranem delu, to je zapadle od septembra 1991 dalje.

Tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje postavljeni višini razlike v osebnih dohodkih ni oporekala, zato so neutemeljeni pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kakšne mesečne osebnega dohodke je tožnik v spornem obdobju prejel in kakšne bi moral prejeti glede na določbe kolektivne pogodbe po posameznih mesecih. Prav tako so tudi neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku tožene stranke ni pozvalo, da predloži dokazilo o tem, ali je izvedla postopek, predviden v kolektivnih pogodbah za znižanje izhodiščnih osebnih dohodkov. Sodišče prve stopnje namreč ni dolžno pozivati strank, da predložilo dokaze. Po določbi 1. odstavka 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur. l. RS, št. 19/94, 20/98) se v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči uporabljajo določbe ZPP, v kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Za denarne zahtevke iz delovnega razmerja ZDSS nima posebnih določb, zato je potrebno uporabiti določbe ZPP. Po določbi 1. odstavka 2. člena ZPP sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Stranke pa morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo, kot to določa 1. odstavek 7. člena ZPP. Sodišče sme samo ugotavljati dejstva, ki jih stranke ne navajajo in izvajati dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati, kar pa ni bilo v konkretnem primeru, zato sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati tožene stranke, da predloži dokazila o tem, da je izvedla postopek za znižanje izhodiščnih osebnih dohodkov.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Sklenilo je, da tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka iz razloga, ker s pritožbo ni uspela.