Jedro

Okoliščina, kdaj bo obsojenec nastopil opravljanje dela v splošno korist, ni prepuščena njegovi volji oziroma odločitvi in ni odvisna od tega, kdaj bi obsojenec eventualno imel čas, da bi vendarle opravil delo v splošno korist.

Izrek

I. Pritožba pooblaščencev obsojenega M.P. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni M.P. je dolžan plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. I K 39414/2011 z dne 28. 11. 2013 obsojenemu M.P. izrečena kazen 11 mesecev zapora, ki je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. I Kr 39414/2011 z dne 9. 5. 2014 nadomeščena z delom v splošno korist, izvrši, in da more torej obsojeni kazen 11 mesecev zapora prestati.

2. Zoper tak sklep so se pritožili pooblaščenci obsojenca, ki so v pritožbi navedli, da se sicer pritožujejo iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču so predlagali, da izpodbijani sklep razveljavi in pošlje zadevo pristojnemu sodišču v novo odločanje in obsojencu povrne pritožbene stroške.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji pa je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. Kot je že obrazloženo, je bila obsojencu kazen 11 mesecev zapora nadomeščena z delom v splošno korist v trajanju 660 ur v roku enega leta. Pristojni center za socialno delo pa je sodišču sporočil, da obsojeni ne izvršuje nalog v okviru opravljanja del v splošno korist. 5. 5. 9. 2014 je bila obsojencu vročena napotitev na razgovor v izvajalsko organizacijo Bodočnost, podjetje za rehabilitacijo in zaposlitev invalidov Maribor d.o.o., kamor je bil napoten, da se dogovori za datum začetka opravljanja del v splošno korist. Kljub temu, da je bil posebej opozorjen, da se mora v izvajalski organizaciji zglasiti v roku 5 dni od prejema napotitve ter nato v roku 5 dni po opravljenem razgovoru v času uradnih ur dokument osebno vrniti strokovni delavki CSD, ki ga je na razgovor napotila, obsojeni v danem roku ni prišel nazaj na CSD, ni vrnil izročenih dokumentov in tudi dela v splošno korist ni začel opravljati in to kljub temu, da je bil, kot že navedeno, opozorjen, da se bo štelo, da v kolikor se dogovora ne bo držal in se razgovora ne bo udeležil in ne bo vrnil dokumentov na CSD, da se izogiba dogovoru o začetku dela.

6. Pritožnik v pritožbi navaja, da so zaključki prvostopnega sodišča zmotni. Obsojenec se je namreč zglasil pri izvajalski organizaciji Bodočnost, konkretno pri tam zaposleni J.K., vendar ker je že bil zaposlen ni mogel pričeti z opravljanjem dela v splošno korist, o čemer je J.K. seznanil. Dogovora za začetek opravljanja dela v splošno korist ni imel s seboj, poleg tega pa, je obsojenec želel najprej dokončati delo, ki ga je delal in šele nato pričeti z opravljanjem dela v splošno korist, kar pomeni, da ni bilo mogoče navesti točnega datuma pričetka dela v splošno korist in tudi ne tega, katero delo bi naj bilo takrat, ko bi se naj zglasil pri izvajalski organizaciji sploh na razpolago. Pritožnik tako meni, da je svoje obveznosti izpolnil in prvostopno sodišče ni imelo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa.

7. Kot je navedeno v izpodbijanem sklepu, bi moral obsojenec v roku 5 dni, to je najkasneje do 15. 9. 2014 na CSD predložiti sklenjen dogovor o opravljanju dela v splošno korist. Obsojenec tega ni storil in to kljub temu, da je bil poučen, da se bo v tem primeru štelo, da se izogiba dogovoru o začetku del, zaradi česar lahko sodišče odredi, da se lahko izrečena kazen izvrši. Razlogi, ki jih v pritožbi navaja obsojenec nikakor ne opravičujejo njegovega ravnanja. Okoliščine kdaj bo pričel z opravljanjem dela v splošno korist, kdaj bo prinesel sporazum na CSD, namreč niso prepuščene obsojenčevi izbiri in torej obsojeni ne more izbirati kdaj bi pričel z delom v splošno korist. Kljub temu, da je vedel, da mora skleniti dogovor in dogovor vrniti CSD tega ni storil in CSD niti ni obvestil, zakaj dogovora ni prinesel. Prvostopno sodišče je zato ravnalo prav, ko je na podlagi obsojenčevega ravnanja zaključilo, da se očitno izogiba dogovoru o začetku dela in s tem krši obveznosti iz odrejenega dela v splošno korist. 8. Pritožbeno sodišče pa pri tem, glede na pritožbene navedbe, da je obsojeni želel delati šele v 45. tednu leta 2014, saj je imel do takrat pogodbo o zaposlitvi, dodaja še, da okoliščina, kdaj bo obsojenec nastopil opravljanje dela v splošno korist, ni prepuščena njegovi volji oziroma odločitvi in ni odvisna od tega, kdaj bi obsojenec eventualno imel čas, da bi vendarle opravil delo v splošno korist. Glede na vse navedeno je prvostopno sodišče ravnalo prav, da je izdalo izpodbijani sklep in pritožba obsojenčevih pooblaščencev pravilnosti izpodbijanega sklepa ne more omajati.

9. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče o pritožbi odločilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10. Glede na izid pritožbenega postopka so pritožniki dolžni plačati sodno takso (Zakon o sodnih taksah (ZST-1), taksna tarifa 74013).