Jedro

Pritožbena izvajanja v smeri, da je bila dolžniku zaradi nepreklica prve javne dražbe odvzeta možnost ponovne ugotovitve vrednosti nepremičnine, niso utemeljena. Dolžnik bi lahko kadarkoli v roku določenem v četrtem odstavku 178. člena ZIZ (8 dni pred prodajnim narokom) predlagal ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine pod pogoji in na način določen v 178. členu ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnika P.B. za odlog izvršbe in preklic javne dražbe, z ugotovitvijo, da ni podan nobeden od razlogov za odlog izvršbe iz prvega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), hkrati pa tudi ne posebno upravičen razlog iz drugega odstavka 71. člena ZIZ. Sporazum o odplačilu dolga na katerega se sklicuje dolžnik, je sklenil le z enim upnikom (B.V.) pa še tega dogovora se po podatkih v spisu dolžnik ne drži, sicer pa so k izvršbi na nepremičnino, ki je predmet prodaje, pristopili tudi številni drugi upniki, zato že iz tega razloga niso podani pogoji za odlog izvršbe, posledično pa tudi ni ovir za izvedbo javne dražbe, saj je sklep o izvršbi pravnomočen, hkrati pa tudi pravnomočno ugotovljena vrednost nepremičnine.

2. Zoper ta sklep se pravočasno z laično pritožbo pritožuje P.B. (v nadaljevanju dolžnik) iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da se je z glavnim upnikom B.V. sporazumel, da se javna dražba za dne 24. 8. 2011 prekliče in upnik je 17. 8. 2011 zoper dolžnico L.H.Z. preklical prvo javno dražbo. O tem se je dolžnik telefonsko pozanimal na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v Mariboru, kjer so mu zagotovili, da je dražba preklicana. Zato je verjel, da se ne bo opravila. Iz tega razloga ni vložil novih cenitev, ki so dokazovale, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje cenitve bistveno spremenila, s tem pa mu je bilo onemogočeno predlagati ugotovitev nove vrednosti nepremičnine, do česar ima po zakonu dolžnik pravico. S tem je sodišče ravnalo nepravilno in nezakonito.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita, v izogib ponavljanju se sodišče druge stopnje v celoti sklicuje na razloge, kot jih je že v izpodbijanem sklepu obširno, natančno in prepričljivo navedlo sodišče prve stopnje. Zgolj zaradi pritožbenih izvajanj in v pojasnilo dolžniku sodišče druge stopnje dodaja naslednje:

5. Dolžnik v pritožbi navaja, da se ne strinja s sodiščem prve stopnje, da je v danem primeru uporabilo določbo 71. člena ZIZ, ki ureja odlog izvršbe na predlog dolžnika. Takšno pritožbeno izvajanje ni utemeljeno, saj sodišče v zvezi z odlogom izvršbe, ki ga predlaga dolžnik ne more uporabiti drugih materialnih določb, kot so določbe ZIZ o tovrstnem odlogu izvršbe (71. člen ZIZ). Sicer iz podatkov spisa res izhaja, da je tudi upnik V. z vlogo z dne 17. 8. 2011 (l. št. 356 spisa) predlagal, naj se dražba razpisana za dne 24. 8. 2011 prekliče (72. člen ZIZ). Vendar pa sodišče prve stopnje navedenemu predlogu upnika za preklic dražbe ni ugodilo, o čemer je odločilo na naroku tik pred javno dražbo dne 24. 8. 2011 s sklepom, v nadaljevanju dne 26. 8. 2011 pa izdalo pisni odpravek tega sklepa (l. št. 372 do 374 spisa). O preklicu dražbe predlagane s strani upnika V. je torej odločilo sodišče prve stopnje že pred začetkom dražbe. Dolžnikova trditev o tem, da naj bi bila dražba preklicana ne drži. Dolžnik zatrjuje, da je upnik 17. 8. 2011 preklical prvo javno dražbo za zadevo In 2001/2000 in pristopljene zadeve. Res sicer je, da je upnik V. predlagal preklic dražbe, vendar pa o njegovem predlogu odloča sodišče. Sodišče je torej tisto, ki odloča o preklicu javne dražbe in ne upnik. Da dražba ni bila preklicana je razvidno iz podatkov v spisu. O predlogih za preklic, ki sta ga podala tako upnik V. kot tudi dolžnik P.B. je sodišče prve stopnje odločilo na naroku pred začetkom prve javne dražbe dne 24. 8. 2011, o čemer je kasneje izdalo tudi pisna odpravka. Pritožbena izvajanja v smeri, da je bila dolžniku zaradi nepreklica prve javne dražbe odvzeta možnost ponovne ugotovitve vrednosti nepremičnine, niso utemeljena. Dolžnik bi lahko kadarkoli v roku določenem v četrtem odstavku 178. člena ZIZ (8 dni pred prodajnim narokom) predlagal ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine pod pogoji in na način določen v 178. členu ZIZ, posebej ob dejstvu, da sodišče prve stopnje še ni odločilo o odlogu izvršbe oziroma preklicu javne dražbe. Sicer pa je upnik V. podal predlog za preklic dražbe šele z vlogo, ki je prispela na sodišče dne 17. 8. 2011, kar pomeni manj kot 8 dni pred prodajnim narokom. Dolžnik bi zato moral že pred tem (8 dni pred prodajnim narokom) zadostiti pogojem iz četrtega odstavka 178. člena ZIZ.

6. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona), je bilo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi. Odločitev temelji na 2. točki 365. člena ZPP.

7. Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.

8. O stroških postopka s pritožbo ni bilo odločeno saj jih dolžnik, ki je s pritožbo v celoti propadel, ni priglasil.