Jedro

Lastninska pravica v pričakovanju se varuje tedaj, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega dela pravnega posla. Ker podpis prodajalca na pogodbi ni bil overjen, zemljiškoknjižno dovolilo pa je bilo pogojno (7. člen pogodbe), tožeča stranka ni imela veljavnega razpolagalnega pravnega posla in je zato neutemeljeno njeno sklicevanje na učinkovanje prenosa lastninske pravice tudi do (nedobrovernih) tretjih oseb, ki bi kasneje pridobile lastninsko pravico na nepremičnini.

V kolikor tožeča stranka zatrjuje, da ji je bilo zaradi ravnanj tožencev onemogočeno uveljavljanje s priposestvovanjem pridobljene (originarne) lastninske pravice, je treba upoštevati, da je bila tožeča stranka tista, ki svoje pravice ni varovala oziroma je ni uveljavila. Če je nepremičnino res priposestvovala, bi morala predlagati vpis lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, v izvršilnem postopku pa vložiti ugovor tretjega.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti revizijske stroške prvemu in drugemu tožencu, vsakemu v znesku 3.891,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Tožeča stranka je s tožbenim zahtevkom zahtevala plačilo škode, ki naj bi ji nastala, ker se zaradi protipravnih in usklajenih ravnanj tožencev v zemljiški knjigi ni mogla vknjižiti kot lastnica nepremičnine parc. št. 1781/3, k.o. ... (v nadaljevanju nepremičnina). V tožbi je zatrjevala, da je prvi toženec kljub odsvojitvi nepremičnine tožeči stranki z njo protipravno razpolagal in jo v zavarovanje fiktivne terjatve do tretjega toženca obremenil s hipoteko. Tretjemu tožencu je tožeča stranka očitala, da je v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Radovljici, In 72/2008, na temelju s hipoteko zavarovane terjatve do prvega toženca dosegel vpis lastninske pravice na svoje ime. Odškodninska odgovornost drugega toženca in četrte toženke naj bi temeljila na tem, ker sta bila v času očitanih protipravnih dejanj direktorja prvega in tretjega toženca.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo in tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožencev.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava (1., 2. in 3. točka prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovnemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev sodb sodišča prve in druge stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Na revizijo sta odgovorila prvi in drugi toženec.

Relevantno dejansko stanje

6. Tožeča stranka je kot kupec 4. 9. 1996 sklenila prodajno pogodbo z družbo I. d.d. (prvo toženko), za nakup nepremičnine. Na prodajni pogodbi podpis prodajalca ni overjen.

7. Nad prodajalcem se je 4. 5. 2000 začel stečajni postopek. Tožeča stranka v njem ni prijavila nobene terjatve na podlagi prodajne pogodbe in ni uveljavljala izločitvene pravice na sporni nepremičnini.

8. Stečajni dolžnik (prvi toženec) je bil prodan kot pravna oseba, stečajni postopek pa se je nadaljeval zoper stečajno maso.

9. Tožeča stranka ni uveljavila lastninske pravice v izvršilnem postopku, v katerem je bila nepremičnina prodana tretjemu tožencu.

Revizijske navedbe

10. Tožeča stranka v reviziji vztraja, da sodišči prve in druge stopnje zmotno nista upoštevali, da so toženci zlorabili izvršilni postopek in pri tem ravnali naklepno. S svojim ravnanjem naj bi tožeči stranki onemogočili uveljavitev njene lastninske pravice. Lastninsko pravna upravičenja na nepremičnini naj bi na podlagi sklenjene prodajne pogodbe in uživanja nepremičnine na tožečo stranko prešla že v takšnem obsegu, da uživa pravno varstvo kot njen lastnik.

Presoja utemeljenosti revizije

11. Revizija ni utemeljena.

12. Tožeča stranka tožencem očita, da so z naklepnim in protipravnim ravnanjem posegli v njeno lastninsko pravico oziroma v lastninsko pravico v pričakovanju. Zatrjuje, da je lastninsko pravico pridobila na temelju sklenjene prodajne pogodbe z dne 4. 9. 1996 in s priposestvovanjem.

13. Prodajna pogodba kot obligacijskopravni posel predstavlja pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Na njegovi podlagi kupec pridobi obligacijsko pravico od prodajalca zahtevati, da mu priskrbi oziroma nanj prenese lastninsko pravico (prvi odstavek 454. člena Zakona o obligacijskih razmerjih(1)). Od prodajalca tako lahko zahteva, da opravi stvarnopravni razpolagalni pravni posel, torej da mu izda overjeno izjavo, s katero lastninsko pravico prenaša na kupca, in na temelju katere lahko kupec v zemljiški knjigi predlaga vpis lastninske pravice na svoje ime.

14. Tožeča stranka zgolj s sklenitvijo prodajne pogodbe, ki niti ni bila overjena, ni pridobila lastninske pravice na sporni nepremičnini. Skladno z določbo 33. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih(2) se je lastninska pravica na nepremičnini na podlagi pravnega posla pridobila šele z vpisom v zemljiško knjigo. Zato je neutemeljeno njeno zatrjevanje, da so toženci s svojim ravnanjem posegli v njeno lastninsko pravico.

15. Prav tako tožeča stranka ni uživala pravnega varstva iz naslova pričakovalne pravice. V odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa bi v relativnem razmerju do nasprotne stranke pogodbe lastninskopravna upravičenja lahko prešla, če bi tožeča stranka razpolagala z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim poslom.(3) Lastninska pravica v pričakovanju se varuje tedaj, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega dela pravnega posla.(4) Ker podpis prodajalca na pogodbi ni bil overjen, zemljiškoknjižno dovolilo pa je bilo pogojno (7. člen pogodbe), tožeča stranka ni imela veljavnega razpolagalnega pravnega posla in je zato neutemeljeno njeno sklicevanje na učinkovanje prenosa lastninske pravice tudi do (nedobrovernih) tretjih oseb, ki bi kasneje pridobile lastninsko pravico na nepremičnini.

16. Po povedanem je imela tožeča stranka na podlagi sklenjene pogodbe samo obligacijskopravni zahtevek na izpolnitev pogodbe. Ker terjatve v stečajnem postopku nad prodajalcem nepremičnine ni uveljavila, je kasneje ne more več uveljavljati (137. člen Zakona o prisilni poravnavi. stečaju in likvidaciji(5)). Pravilen je zato zaključek sodišč prve in druge stopnje, da niso bili toženci tisti, ki so tožeči stranki onemogočili uveljavljanje lastninske pravice, pridobljene na podlagi pravnega posla

17. Pravilen je tudi zaključek sodišč nižjih stopenj o pretrgani vzročni zvezi za primer, da je tožeča stranka pridobila lastninsko pravico s priposestvovanjem. Če bi tožeča stranka uspela s svojim zahtevkom na temelju priposestvovanja, ji zatrjevana škoda v izgubi lastninske pravice ne bi nastala. V kolikor pa zatrjuje, da ji je bilo zaradi ravnanj tožencev onemogočeno uveljavljanje s priposestvovanjem pridobljene (originarne) lastninske pravice, je treba upoštevati, da je bila tožeča stranka tista, ki svoje pravice ni varovala oziroma je ni uveljavila. Če je nepremičnino res priposestvovala, bi morala predlagati vpis lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, v izvršilnem postopku pa vložiti ugovor tretjega. Izgube lastninske pravice tako ne gre pripisati (le) zatrjevanemu ravnanju tožencev, ampak predvsem pasivnosti tožeče stranke, ki ni poskrbela za njeno varstvo.

18. Ker razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Odločitev o stroških revizijskega postopka

19. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožena stranka z revizijo ni uspela, zato nosi sama svoje revizijske stroške, prvemu in drugemu tožencu pa mora upoštevaje Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015) vsakemu povrniti nagrado za postopek (3.170,00 EUR), pavšalni znesek stroškov (20,00 EUR, Tar. št. 6002) in davek na dodano vrednost (22%, Tar. št. 6077).

Op. št. (1): Uradni list SFRJ, št. 29/1978 s spremembami, v zvezi s 1060. členom Obligacijskega zakonika.

Op. št. (2): Uradni list SFRJ, št. 6/80 s spremembami, v zvezi z 268. členom Stvarnopravnega zakonika.

Op. št. (3): Točka 10 odločbe Ustavnega sodišča RS, Up-591/10-15 z dne 2. 12. 2010. Op. št. (4): Sodba Vrhovnega sodišča RS, II Ips 243/2013 z dne 22. 1. 2015. Op. št. (5): Uradni list RS, št. 67/1993 s spremembami.