Jedro

Plačila pavšalnih zneskov po položnicah, ki ne povedo, kaj se z njimi plačuje, ima upnik pravico vračunati po vrstnem redu dolžnikovih odprtih obveznosti, ki so zanj največje breme.

Izrek

Pritožbo se zavrne kot neutemeljeno in se sodbo sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ohranilo v veljavi svoj sklep o izvršbi opr. št. III IVl 2547/96 z dne 12.9.1996 v točki 1 in 3 tako, da je tožencu naložilo plačilo zneska 1.758,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dospelosti dalje in od zneskov, kakor je podrobneje razvidno iz prvega odstavka izreka napadene prvostopne sodbe. Nadalje plačilo zakonitih zamudnih obresti od plačanega dela glavnice 827,50 SIT od njene zapadlosti dalje do plačila, in sicer od posamičnih zneskov kot izhaja iz drugega odstavka izreka. Prav tako je naložilo še plačilo 500,00 SIT stroškov izvršilnega postopka kot to izhaja iz tretjega odstavka izreka. Z ločenim sklepom je prvo sodišče še v posledici delnega umika izvršilnega predloga razveljavilo navedeni izvršilni sklep v točki 1 izreka glede plačila dela glavnice v znesku 827,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od konkretno navedenih zneskov kot to izhaja iz njegovega izreka.

Le zoper prvostopno sodbo se laično pritožuje tožena stranka, smiselno iz vseh v prvem odstavku 353. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 navedenih pritožbenih razlogov. Procesno kršitev vidi v nerazumljivosti izreka. Smiselno predlaga spremembo napadene sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka.

Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Uveljavljana procesna kršitev ni podana. Izrek sodbe je popolnoma razumljiv. Razumeti je, da ima pritožba v mislih nerazumljivost sodbenega izreka v njegovem drugem odstavku glede na vsebino izreka navedenega sklepa. Odločitev v obeh navedenih delih izreka se nanaša na del glavnice 827,50 SIT, zaradi česar pa sodbeni del izreka ni nerazumljiv. Ko je v posledici umika izvršilnega predloga za navedeni del glavnice prvo sodišče v zadevi izdani izvršilni sklep razveljavilo vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posamičnih zneskov od njihovega plačila dalje, je logično odločilo v drugem odstavku sodbe, da pa se izvršilni sklep ohrani v veljavi tudi v delu zakonitih zamudnih obresti od navedenega plačanega dela glavnice od zapadlosti ustreznih posamičnih zneskov do njih plačila.

Pritožbeno sodišče tudi drugih po uradni dolžnosti upoštevnih procesnih kršitev v zadevi ni ugotovilo (člen 365/II ZPP/77), prav tako pa ne pritrjuje nadaljnji pritožbeni graji o na prvi stopnji napačno ugotovljenem dejanskem stanju in posledično napačni materialnopravni odločitvi.

Ob povzemanju pravilnih prvostopnih razlogov, ki jim ni kaj dodati, se k pritožbenim navedbam pove, da toženec razen v umaknjenem delu izvršilnega predloga ni dokazal plačila odmerjenega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v vtoževanem obdobju. Določila člena 312 Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR vsekakor dajejo podlago, da se plačila pavšalnih zneskov toženca tožeči stranki po položnicah, iz katerih ne izhaja kaj vse se z njimi plačuje, vračunajo po vrstnem redu njegovih odprtih obveznosti do tožeče stranke, ki so zanj največje breme. Slednje pa obveznost uveljavljanega plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča naproti drugim neplačanim obveznostim tožeči stranki (najemnine in drugo), ni.

Zato je bilo odločiti kot v izreku (člen 368 ZPP/77 v zvezi s členom 498 Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

O stroških ni odločeno, ker niso uveljavljani.