Jedro

Drži sicer, da so nepremičnine, ki jih je ocenjevala cenilka, deloma stavbno deloma pa kmetijsko zemljišče, in da je zato sodna cenilka za cenitev morala uporabiti več različnih pristopov oziroma metod ocenjevanja vrednosti nepremičnin. Kljub temu pa sodišče druge stopnje pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da zgolj zaradi tega dejstva ne gre za več posameznih cenitev, in da sodni cenilki ne pripadata dve nagradi za izdelavo pisne cenitve. Čeprav je bilo ocenjenih več (po namenski oziroma dejanski rabi) različnih parcel, gre še vedno za eno mnenje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje - v točkah II in VI izreka razveljavi, - v točkah IV in VIII izreka spremeni tako, da se znesek 719,49 EUR nadomesti z zneskom 657,80 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in v točkah I in V izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodni cenilki odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v znesku 657,80 EUR (točka I izreka) in od predlaganega celotnega izplačila obračunalo 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 58,21 EUR in 0,53 % prispevek za zdravstveno zavarovanje v višini 3,48 EUR (točka II izreka). Ugotovilo je, da sodna cenilka ni zavezanka za DDV (točka III izreka). Odredilo je, da skupni znesek 719,49 EUR izplača finančno računovodska služba sodišča iz proračunskih sredstev sodišča (točka IV izreka), da se skupni znesek prejemka nakaže na račun sodne cenilke (točka V izreka), da se davek od osebnih prejemkov in prispevka za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje nakažejo na ustrezne račune (točka VI izreka) in da se plačilo izvede najkasneje v 45 dneh po pravnomočnosti sklepa (točka VII izreka). Dolžniku je naložilo, da na račun sodišča v roku 8 dni po pravnomočnosti sklepa plača nadaljnje izvršilne stroške v znesku 719,49 EUR (točka VIII izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIZ)(1) pritožuje sodna cenilka. Navaja, da je v delovnem razmerju za polovični delovni čas pri družbi T. d.o.o., delno pa je upokojena. Kot sodna cenilka je vpisana v poslovni register in je zavezanka za plačilo davka od dohodkov po tretjem odstavku 48. člena Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh - 2) in plačuje mesečno akontacijo davka, zato ji sodišče ne sme še enkrat plačevati prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje. Sicer pa iz točke V sklepa niti ne izhaja, kateri znesek se naj nakaže na račun cenilke. Meni, da bi ji sodišče prve stopnje moralo priznati dve nagradi za izdelani cenitvi, in sicer posebej za nepremičnine, ki so stavbna zemljišča, in nepremičnine, ki so kmetijska zemljišča, ker gre za dve različni področji, za kateri bi sicer sodišče moralo postaviti dva cenilca. Za vsako nepremičnino je morala pridobiti primerljive realizirane prodaje (posebej za kmetijska in stavbna zemljišča) in je izdelala vrednotenje po metodi primerljivih prodaj, za stanovanjsko hišo pa še stroškovni pristop. Glede na večji obseg dela s področja gradbeništva je zato utemeljeno zaračunala cenitev s področja gradbeništva kot zahtevno, cenitev s področja kmetijstva pa kot manj zahtevno. Prilaga izpolnjen obrazec z oznako DR-03 - prijava za vpis dejavnosti fizične osebe v davčni register z dne 13. 5. 2013, obvestilo o plačevanju predhodne akontacije od dohodka iz dejavnosti za leto 2013 ter izjavo za namen izplačila dohodka iz drugega pogodbenega razmerja. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in odloči v skladu z zakonom.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkušalo pravilnost izpodbijanega dela sklepa (odločitev v I., II., IV., V., VI. in VIII. točki izreka) v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona.

5. V predmetnem primeru je bila cenitev nepremičnin (parcel št. 232, 615, 1234 in 973, vse k.o. L.), sodni cenilki naložena z enim sklepom z dne 16. 10. 2014.(2) Sodna cenilka je ocenila vse štiri navedene parcele in sodišču predložila cenitev vseh navedenih parcel dne 26. 2. 2015. 6. Drži sicer, da so nepremičnine, ki jih je ocenjevala cenilka, deloma stavbno deloma pa kmetijsko zemljišče, in da je zato sodna cenilka za cenitev morala uporabiti več različnih pristopov oziroma metod ocenjevanja vrednosti nepremičnin. Kljub temu pa sodišče druge stopnje pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da zgolj zaradi tega dejstva ne gre za več posameznih cenitev, in da sodni cenilki ne pripadata dve nagradi za izdelavo pisne cenitve. Čeprav je bilo ocenjenih več (po namenski oziroma dejanski rabi) različnih parcel, gre še vedno za eno mnenje(3). Pristop, da bi sodnemu cenilcu za vsako posamezno parcelo pripadala posebna nagrada, ni vzdržen. Bistveno je, da gre za enotno nalogo: sodna cenilka je morala enkrat preštudirati spis, opraviti ogled in sodišču predložiti cenitev.

7. V skladu s tretjim odstavkom 47. člena člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik) je zahtevnost izvida in mnenja oziroma cenitve odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, časa, ki ga ima izvedenec oziroma cenilec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja oziroma cenitve, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja oziroma cenitve. Dejstvo, da je bila opravljena cenitev nepremičnin, ki so deloma kmetijsko in deloma stavbno zemljišče, in da je zato sodna cenilka morala uporabiti več različnih pristopov oziroma metod ocenjevanja vrednosti nepremičnin, se tako lahko upošteva v okviru ocene kompleksnosti in s tem zahtevnosti izdelanega mnenja. Prav tako sodišče pri oceni zahtevnosti mnenja v skladu s citiranim določilom upošteva, da je sodna cenilka morala preučiti obsežnejšo dokumentacijo, ker gre za več različnih parcel, kot če bi morala oceniti zgolj eno parcelo. Sodišče prve stopnje je vse navedeno pravilno upoštevalo in sodni cenilki priznalo eno nagrado za pisno mnenje. Sicer pa je sodišče prve stopnje izdelano cenitev celo ocenilo kot zelo zahtevno in ji priznalo nagrado v višini 414,00 EUR (3. točka prvega odstavka 51. člen Pravilnika), čeprav je sama cenitev ocenila deloma kot zahtevno, deloma pa kot manj zahtevno. Odločitve glede priznane nagrade za pisno mnenje oziroma cenitev glede na navedeno ni bilo mogoče spremeniti v škodo sodne cenilke, saj se je ta edina pritožila (359. člen ZPP), kar je narekovalo zavrnitev pritožbe zoper točko I izreka in potrditev izpodbijanega sklepa v tem delu (2. točka 365. člena ZPP).

8. Utemeljena pa je pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje napačno obračunalo prispevke za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje in odmerilo akontacijo dohodnine.

9. Sodna cenilka je že na računu izjavila, da je zavezanka za plačilo davka od dohodkov po tretjem odstavku 48. člena ZDoh -2 (normiranka). V skladu s tem določilom lahko zavezanec pod v zakonu določenimi pogoji pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke višini 80 % prihodkov, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. Sodna cenilka torej sama plačuje akontacijo dohodnine v skladu z 298. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), njen dohodek pa se obravnava kot dohodek od opravljanja dejavnosti po 48. členu ZDoh-2, in ne kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2, zato izplačevalcu (sodišču) ni treba še enkrat od skupnega priznanega zneska nagrade in nadomestila stroškov obračunati in plačati akontacije dohodnine.

10. Prav tako sodišču v konkretnem primeru ni treba obračunati in plačati 8,85 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V skladu s prvo alinejo prvega odstavka 20. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2) je oseba, ki samostojno opravlja pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, vendar ni zavarovana po 15. členu ZPIZ-2, pri opravljanju navedene dejavnosti obvezno zavarovana za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Skladno s prvim odstavkom 143. člena ZPIZ-2 pa se prispevek za navedene zavezance plača v pavšalnih zneskih, ki jih določi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS. Navedeni zneski so od 1. 4. 2013 dalje določeni s Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja(4), ki določa višino mesečnih zneskov pavšalnega prispevka. Sodne cenilke torej za delo, ki ga je opravila v predmetni zadevi, ni treba zavarovati po 18. členu ZPIZ-2 (ta ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje za osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo in se plačilo za to delo obravnava kot dohodek po tretjem odstavku 38. člena ZDoh-2). Ker sodna cenilka za delo, ki ga opravlja po nalogu sodišča, že plačuje pavšalni mesečni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ji prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni treba obračunati tudi za vsako posamezno opravljeno cenitev oziroma izvedensko mnenje.

11. Sodna cenilka je kot oseba, ki opravlja dejavnost kot postranski poklic (oseba, ki opravlja dejavnost, hkrati pa je zaposlena in iz tega naslova obvezno zavarovana), zavarovana za poškodbo pri delu in poklicno bolezen na podlagi 10. točke 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZVZZ)(5). Tudi prispevka izplačevalca za poškodbe pri delu in poklicno bolezen po 5. točki 17. člena ZVZZ(6) v višini 0,53 % od posameznega plačila za opravljeno delo torej sodišču ni treba obračunati in plačati, saj je sodna cenilka za v tej zadevi opravljeno delo že zavarovana na drugi pravni podlagi in sama plačuje navedeni prispevek.

12. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje v skladu s 3. točko 365. člena ZPP delno ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo v točkah II in VI izreka (glede obračuna in plačila akontacije dohodnine ter socialnih prispevkov), v točkah IV in VIII izreka pa spremenilo tako, da je znesek 719,49 EUR nadomestilo z zneskom 657,80 EUR (to je skupni znesek priznane nagrade in nadomestila stroškov iz točke I izreka izpodbijanega sklepa).

13. V točki V izreka izpodbijanega sklepa ni bilo potrebno spreminjati oziroma dopolnjevati s točno višino zneska, ki se nakaže na račun sodne cenilke, saj je po spremembi oziroma razveljavitvi iz izreka sklepa jasno razvidno, da gre za znesek 657,80 EUR, v tej točki pa gre zgolj za odločitev, na kateri račun se nakaže priznani znesek. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo zoper točko V izreka izpodbijanega sklepa in v tem obsegu potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

14. Odločitev o pritožbenih stroških ni bila sprejeta, ker jih cenilka ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP).

Op. št. (1) : Smiselna uporaba določil ZPP v nadaljevanju temelji na 15. členu ZIZ.

Op. št. (2) : Z istim sklepom je bil sicer postavljen tudi sodni cenilec gozdarske stroke, ki je prav tako ocenil parceli št. 615 in 1234, obe k.o. L. Op. št. (3) : Prim. VSL sklep I Cp 729/2011. Op. št. (4) : Uradni list RS, št. 25/13 in naslednji.

Op. št. (5) : V skladu s tretjo alinejo 2. točke 49. člena ZVZZ plačuje prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen.

Op. št. (6) : Po tem določilu se za poškodbo pri delu in poklicno bolezen zavarujejo zgolj osebe, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo oziroma storitev za plačilo, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, če na podlagi tega dela niso zavarovane za poškodbo pri delu oziroma poklicno bolezen na podlagi (drugih) točk 17. člena ZVZZ, 16. ali 18. člena ZVZZ.