- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1581/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CP.1581.2016 Civilni oddelek
Povzetek
- Ugotavljanje dedičev in premoženja v zapuščinskem postopku.Sodišče mora v sklepu o dedovanju navesti podatke o zapustnikovem premoženju, ugotovljenem na zapuščinski obravnavi, ter obravnavati pozneje najdeno premoženje.
- Pravica do dedovanja in pridobitev premoženja v zakonski zvezi.Pomembno je, da so nepremičnine pridobljene v času trajanja zakonske zveze, ne pa kdo je vknjižen kot lastnik.
- Ukrepi zavarovanja zapuščine.Zavarovanje zapuščine je mogoče na podlagi različnih členov Zakona o dedovanju.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zapuščinsko sodišče mora v sklepu o dedovanju navesti podatke o zapustnikovem premoženju, ugotovljenem na zapuščinski obravnavi. Za pozneje najdeno premoženje pa se šteje vse tisto premoženje, ki spada v zapuščino in ni bilo zajeto s pravnomočnim sklepom v dedovanju, ne glede na to, ali so v času zapuščinske obravnave za to premoženje vedeli vsi dediči. Ukrepi zavarovanja niso urejeni le v 191. členu ZD, temveč je mogoče zavarovati zapuščino tudi na podlagi 145. člena ZD, dediči pa smejo predlagati tudi izdajo začasnih odredb po pravilih ZIZ.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izrek dodatnega sklepa o dedovanju ter predlog za zavarovanje zapuščine.
2. Zoper sklep se zaradi napačne uporabe materialnega prava pritožuje dedinja N. K. s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Opozarja, da je po sodni praksi nepomembno, kdo je vknjižen kot lastnik nepremičnine, ki predstavlja skupno premoženje zakoncev, pač pa je pomembno samo dejstvo, da so bile nepremičnine pridobljene v času trajanja zakonske zveze.
3. Dedinja M. K. je na pritožbo odgovorila ter predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sklep o dedovanju rešuje vprašanje, kdo je dedič vsega zapustnikovega premoženja. Zapuščinsko sodišče mora zato v sklepu o dedovanju navesti podatke o zapustnikovem premoženju, ugotovljenem na zapuščinski obravnavi. Za pozneje najdeno premoženje pa se šteje vse tisto premoženje, ki spada v zapuščino in ni bilo zajeto s pravnomočnim sklepom v dedovanju, ne glede na to, ali so v času zapuščinske obravnave za to premoženje vedeli vsi dediči. 6. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem pritožbe, da dejstvo, da je v zemljiško knjigo kot izključna lastnica nepremičnin, ki so zajete v predlogu za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, navedena zapustnikova žena, ne zadostuje za zavrnitev predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, saj so bile po zatrjevanju pritožnice te nepremičnine pridobljene v času trajanja zakonske zveze, zato ima pritožnica pravico uveljavljati, da jih je zapustnik pridobil po samem zakonu (51. člen ZZZDR).
7. Z razveljavitvijo sklepa o zavrnitvi predloga za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je bilo potrebno razveljaviti tudi sklep o zavrnitvi predloga za zavarovanje zapuščine, saj je bil predlog zavrnjen iz razloga, ker naj ne bi bilo predmeta, na katerem bi sodišče odredilo zavarovanje.
8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.
9. Že sedaj pa pritožbeno sodišče pripominja, da ukrepi zavarovanja niso urejeni le v 191. členu ZD, temveč je mogoče zavarovati zapuščino tudi na podlagi 145. člena ZD, dediči pa smejo predlagati tudi izdajo začasnih odredb po pravilih Zakona o izvršbi in zavarovanju.