Jedro

Enkratna denarna pomoč pomeni socialni prejemek, katerega namen je reševati socialno varnost upravičenca (prim. 2. člen Pravilnika o dodeljevanju enkratne denarne pomoči v Občini Laško (Pravilnik)), pri tem pa je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus (prim. 5. člen Pravilnika). O takšnem prejemku na podlagi 5. b točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 odloča socialno sodišče.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Pritožnik sam nosi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1.Upravno sodišče se je z izpodbijanim sklepom na podlagi 19. in 23. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o tej zadevi in odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

2.V obrazložitvi izpodbijanega sklepa Upravno sodišče navaja, da je tožnik sprožil upravni spor zoper sklep toženke, s katerim je odločila, da tožnik ni upravičen do dodelitve enkratne denarne pomoči. Predmet spora je dodelitev enkratne denarne pomoči, ki spada med socialne prejemke, katerega namen je reševati socialno varnost upravičenca in je za priznanje pravice do tega socialnega prejemka odločilen (tudi) premoženjski cenzus. Za odločanje o tem sporu je zato pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Upravno sodišče je kot pravno podlago navedlo 5.b točko prvega odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) in Pravilnik o dodeljevanju enkratne denarne pomoči v Občini Laško (v nadaljevanju Pravilnik).

3.Zoper omenjeni sklep je tožnik (v nadaljevanju pritožnik) vložil pritožbo, v kateri utemeljuje kršitev pravil postopka glede določitve socialnega sodišča kot pristojnega sodišča ter kršitev materialnega prava. Navaja, da gre za odločanje o enkratni denarni pomoči, o kateri odloča samoupravna lokalna skupnost in ne državni organ, zato gre za pomoč občanom na občinski ravni zaradi premostitve trenutne materialne stiske in ne na državni ravni v okviru socialnega varstva. Navaja, da je bilo o enkratni denarni pomoči odločeno na podlagi Pravilnika, ki je bil sprejet na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Statuta Občine Laško. Zato meni, da je za odločanje v obravnavanem primeru pristojno Upravno sodišče. Predlaga, naj se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Toženka je v odgovoru na pritožbo predlagala, naj se pritožba kot neutemeljena zavrne. Zatrjuje, da gre pri obravnavani občinski enkratni denarni pomoči za socialni prejemek, zaradi česar je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, pri čemer je irelevantno, da je o tem v predhodnem postopku odločala občina. Sklicuje se na sodno prakso Višjega delovnega in socialnega sodišča, in sicer na zadevi Psp 425/2012 in Psp 594/2010.

K I. točki izreka

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Na podlagi sklepa z dne 3. 3. 2025 je po tretjem odstavku 14. člena ZUS-1 o pritožbi odločal senat treh sodnikov.

7.Socialna sodišča so pristojna za odločanje o socialnih sporih. Socialni spori so spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča (prvi odstavek 58. člena ZDSS-1). V 5. točki prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 je določeno, da je socialno sodišče na področju socialnih prejemkov pristojno za odločanje o socialno varstvenih dajatvah (točka a) in o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus (točka b).

8.Tožnik je na podlagi Pravilnika vložil vlogo za dodelitev enkratne denarne pomoči v Občini Laško. Pravilnik v 2. členu določa, da je enkratna denarna pomoč denarna pomoč, ki se upravičencem lahko podeli praviloma enkrat letno, kot pomoč pri razrešitvi trenutne materialne stiske prosilca. V 5. členu določa, da so do denarne pomoči upravičeni posamezniki in družine, katerih dohodek na družinskega člana v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge ne presega višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen z Zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Sloveniji (ZUTPG), za več kot 10 %, z upoštevanjem dejanskih materialnih oziroma socialnih razmer upravičenca. Glede na navedeno enkratna denarna pomoč v tem primeru predstavlja socialni prejemek, katerega namen je reševati socialno varnost upravičenca (prim. 2. člen Pravilnika), pri tem pa je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus (prim. 5. člen Pravilnika). O takšnem prejemku na podlagi 5.b točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 odloča socialno sodišče.

9.Socialnemu sporu v obravnavanem primeru pritožnik ugovarja, ker je o pravici do priznanja zadevne denarne pomoči odločala občina in ne državni organ ali nosilec javnega pooblastila, torej se smiselno sklicuje na drugi odstavek 58. člena ZDSS-1. Vrhovno sodišče navedene pritožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, saj je že večkrat poudarilo pomen narave in vsebine zadeve, ko gre za vprašanje stvarne pristojnosti sodišča. Ob teh poudarkih odločanje občine o evidentnem socialnem prejemku ni bistveno. Tudi iz določbe 5.b točke prvega odstavka ZDSS-1, ki je pomembna za odločitev o pristojnosti, ne izhaja, da je dodaten pogoj za določitev pristojnost socialnega sodišča tudi podatek, kdo odloča o socialnem prejemku.

10.Vrhovno sodišče ob tem dodaja, da pristojnost organov lokalne samouprave za odločitev v obravnavani zadevi sama po sebi, ob navedeni vsebini enkratne občinske denarne pomoči, tudi ne pomeni pristojnosti Upravnega sodišča za odločitev o njej. Kot navedeno in upoštevajoč dosedanjo sodno prakso je v obravnavanem primeru treba dati prednost naravi spora in ne dejstvu, da je o enkratni denarni pomoči odločala občina. Tako stališče je podprto tudi s sodno prakso Višjega delovnega in socialnega sodišča, iz katere izhaja, da socialna sodišča redno odločajo o tovrstnih sporih.

11.Glede na navedeno in ker niso podani niti razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

12.Pritožnik zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). O oprostitvi plačila sodne takse za pritožbeni postopek bo odločalo pristojno sodišče prve stopnje.

-------------------------------

1Socialno sodišče je pristojno v socialnih sporih glede socialnih prejemkov, med drugim o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus.

2V 6. členu je še določeno, da morajo upravičencu do denarne pomoči izpolnjevati tudi naslednje pogoje: - da jim je zaradi trenutne ogroženosti, ki ni nastala po lastni krivdi, nujno potrebna pomoč občine, - da so v tekočem letu izkoristili vse zakonske in druge možnosti za rešitev socialne stiske.

3Sodba VDSS Psp 425/2012 z dne 10. 1. 2013; prim. sodbo VDSS Psp 594/2010 z dne 24. 2. 2011.