Jedro

Jedro

Tožnika nista uspela dokazati svojih zatrjevanj, da bi besedni prepir in geste toženca preseglo okvir izven katerega bi dejanje toženca bilo mogoče šteti za vznemirjanje v smislu določila 99. člena SPZ. Torej, da bi si hotel prisvojiti kakšno pravico, ki pripada zgolj tožnikoma, da bi šlo za trajno ali ponavljajoče se vznemirjanje, da bi tožnika s svojimi dejanji kritičnega dne oviral pri izvrševanju njune lastninske pravice oziroma, da so dejanja toženca dosegla stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih.

Tožnika nista uspela dokazati svojih zatrjevanj, da bi besedni prepir in geste toženca preseglo okvir izven katerega bi dejanje toženca bilo mogoče šteti za vznemirjanje v smislu določila 99. člena SPZ. Torej, da bi si hotel prisvojiti kakšno pravico, ki pripada zgolj tožnikoma, da bi šlo za trajno ali ponavljajoče se vznemirjanje, da bi tožnika s svojimi dejanji kritičnega dne oviral pri izvrševanju njune lastninske pravice oziroma, da so dejanja toženca dosegla stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih.

Izrek

Izrek

I.Pritožbi tožene stranke se delno ugodi tako, da se sodba sodišča prve stopnje spremeni in sicer tako, da se v točki II izreka znesek 2.004,92 EUR nadomesti z zneskom 2.661,43 EUR.

I.Pritožbi tožene stranke se delno ugodi tako, da se sodba sodišča prve stopnje spremeni in sicer tako, da se v točki II izreka znesek 2.004,92 EUR nadomesti z zneskom 2.661,43 EUR.

II.V preostalem delu se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožeče stranke zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.V preostalem delu se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožeče stranke zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III.Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti toženi stranki 233,81 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila.

III.Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti toženi stranki 233,81 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnikov, da je toženec dolžan opustiti vsakršno poseganje v njuno lastninsko pravico na nepremičnini z ID znakom 38715 k.o. ..., ki v naravi predstavlja kmetijsko zemljišče v velikosti 4.294 m2, predvsem je dolžan opustiti vsakršno kričanje, grožnje, nadlegovanje tam nahajajočih se oseb, vse v roku 15 dni ter da je dolžan tožnikoma povrniti nastale stroške pravdnega postopka, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (tč. I. izreka). Hkrati je tožnikoma naložilo, da morata v roku 15 dni nerazdelno tožencu povrniti nastale pravdne stroške v znesku 2.004,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (tč. II. izreka).

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnikov, da je toženec dolžan opustiti vsakršno poseganje v njuno lastninsko pravico na nepremičnini z ID znakom 38715 k.o. ..., ki v naravi predstavlja kmetijsko zemljišče v velikosti 4.294 m2, predvsem je dolžan opustiti vsakršno kričanje, grožnje, nadlegovanje tam nahajajočih se oseb, vse v roku 15 dni ter da je dolžan tožnikoma povrniti nastale stroške pravdnega postopka, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (tč. I. izreka). Hkrati je tožnikoma naložilo, da morata v roku 15 dni nerazdelno tožencu povrniti nastale pravdne stroške v znesku 2.004,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (tč. II. izreka).

2.Zoper zgoraj navedeno odločitev se po svojih pooblaščencih pritožujeta obe pravdni stranki, vsaka proti delu, v katerem ni uspela, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

2.Zoper zgoraj navedeno odločitev se po svojih pooblaščencih pritožujeta obe pravdni stranki, vsaka proti delu, v katerem ni uspela, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3.Tožnika navajata, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da ju je toženec vznemirjal in jima povzročal neprijetne občutke, prav tako jima je s svojimi dejanji onemogočal ter oteževal uporabo njune nepremičnine. Ni šlo zgolj za dogodek z dne 18. 3. 2023, saj je toženec motilna dejanja ponavljal in tožnika dalj časa vznemirjal. Tako prvotožnik kot priča A. A. sta izpovedala, da je toženec večkrat kričal, grozil, kazal sredinca in druge geste ter da je o vsem tem bil obveščen policist B. B. Priča C. C . je izpovedala, da se je vznemirjenje s strani toženca večkrat dogajalo ter da je prvotožnika opozoril, da naj se raje zadržuje na dvorišču, da bi se izognil srečanju s tožencem, prav tako je verbalne spore med tožnikoma in tožencem potrdil policist B. B., ki je izpovedal, da ga je A. A. večkrat klicala zaradi nesoglasij, v mesecu avgustu pa tudi zaradi dovozne poti v zvezi s kombajnom. Motilno dejanje z dne 18. 3. 2023 je bilo dokazano, saj sta tako tožnika kot priče A. A. , D. D. in C. C . izpovedali, da je spornega dne toženec krilil z rokami in kričal ter s tem motil in vznemirjal tožnika ter tam nahajajoče se ljudi. Priča E. E. je potrdila, da jo je spornega dne klical njen sin in ji povedal, da je spet problem, saj je toženec stopil do njih na cesto in pričel kričati. Tožnika sta starejši osebi, ki ju moti vsakršno vznemirjenje in si svoja leta želita preživeti v miru, ne pa v nenehnem strahu pred tožencem ter v negotovosti, predvsem pa ne želita, da se toženec tako grdo obnaša do njiju. Prav tako želita zaščititi svojo lastnino, saj nihče nima pravice, da ju v njuni lastnini in posesti moti ter vznemirja, želita, da lahko normalno hodita in se sprehajata po svoji parceli ter na njej izvajata dela, ki so potrebna oziroma jih želita izvesti. Zaradi vznemirjenja toženca sta tožnika vsekakor utrpela škodo, predvsem v smislu svojega zdravja. Prvotožnik je potrdil tožbene navedbe, da je toženec postavil svoj avtomobil tako, da v času žetve niso mogli požeti koruze, saj se kombajn tam ni mogel peljati in obračati. Vse navedeno kaže na to, da je toženec že večkrat vznemirjal tožnika v njuni lastninski pravici, in sicer na različne načine in ob različnih priložnostih. Kljub večkratnim prijavam na policijo toženec s svojimi dejanji ni prenehal, zato tožnika menita, da slednji nima namena opustiti teh dejanj vznemirjenja. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v zadevi II Ips 343/2010 že izreklo, da o (ne)utemeljenosti zahtevanega sodnega varstva ni mogoče vedno odločiti le na podlagi ugotovitve, da je bilo protipravno vznemirjenje enkratno. Sodno varstvo je namreč potrebno tudi v primeru ugotovitve, da bo brez posredovanja sodišča verjetno prišlo do ponovnega posega v pravno varovano dobrino, to je do protipravnega vznemirjenja oziroma njegove ponovitve. V izogib takšni ponovitvi mora sodišče nuditi sodno varstvo. Ker je vznemirjenje toženca bilo protipravno, je tožbeni zahtevek tožnikov potreben in utemeljen. Tožnika sodišču druge stopnje predlagata, da njuni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni na način, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku in tožencu naloži povrnitev pravdnih stroškov oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevata povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3.Tožnika navajata, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da ju je toženec vznemirjal in jima povzročal neprijetne občutke, prav tako jima je s svojimi dejanji onemogočal ter oteževal uporabo njune nepremičnine. Ni šlo zgolj za dogodek z dne 18. 3. 2023, saj je toženec motilna dejanja ponavljal in tožnika dalj časa vznemirjal. Tako prvotožnik kot priča A. A. sta izpovedala, da je toženec večkrat kričal, grozil, kazal sredinca in druge geste ter da je o vsem tem bil obveščen policist B. B. Priča C. C . je izpovedala, da se je vznemirjenje s strani toženca večkrat dogajalo ter da je prvotožnika opozoril, da naj se raje zadržuje na dvorišču, da bi se izognil srečanju s tožencem, prav tako je verbalne spore med tožnikoma in tožencem potrdil policist B. B., ki je izpovedal, da ga je A. A. večkrat klicala zaradi nesoglasij, v mesecu avgustu pa tudi zaradi dovozne poti v zvezi s kombajnom. Motilno dejanje z dne 18. 3. 2023 je bilo dokazano, saj sta tako tožnika kot priče A. A. , D. D. in C. C . izpovedali, da je spornega dne toženec krilil z rokami in kričal ter s tem motil in vznemirjal tožnika ter tam nahajajoče se ljudi. Priča E. E. je potrdila, da jo je spornega dne klical njen sin in ji povedal, da je spet problem, saj je toženec stopil do njih na cesto in pričel kričati. Tožnika sta starejši osebi, ki ju moti vsakršno vznemirjenje in si svoja leta želita preživeti v miru, ne pa v nenehnem strahu pred tožencem ter v negotovosti, predvsem pa ne želita, da se toženec tako grdo obnaša do njiju. Prav tako želita zaščititi svojo lastnino, saj nihče nima pravice, da ju v njuni lastnini in posesti moti ter vznemirja, želita, da lahko normalno hodita in se sprehajata po svoji parceli ter na njej izvajata dela, ki so potrebna oziroma jih želita izvesti. Zaradi vznemirjenja toženca sta tožnika vsekakor utrpela škodo, predvsem v smislu svojega zdravja. Prvotožnik je potrdil tožbene navedbe, da je toženec postavil svoj avtomobil tako, da v času žetve niso mogli požeti koruze, saj se kombajn tam ni mogel peljati in obračati. Vse navedeno kaže na to, da je toženec že večkrat vznemirjal tožnika v njuni lastninski pravici, in sicer na različne načine in ob različnih priložnostih. Kljub večkratnim prijavam na policijo toženec s svojimi dejanji ni prenehal, zato tožnika menita, da slednji nima namena opustiti teh dejanj vznemirjenja. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v zadevi II Ips 343/2010 že izreklo, da o (ne)utemeljenosti zahtevanega sodnega varstva ni mogoče vedno odločiti le na podlagi ugotovitve, da je bilo protipravno vznemirjenje enkratno. Sodno varstvo je namreč potrebno tudi v primeru ugotovitve, da bo brez posredovanja sodišča verjetno prišlo do ponovnega posega v pravno varovano dobrino, to je do protipravnega vznemirjenja oziroma njegove ponovitve. V izogib takšni ponovitvi mora sodišče nuditi sodno varstvo. Ker je vznemirjenje toženca bilo protipravno, je tožbeni zahtevek tožnikov potreben in utemeljen. Tožnika sodišču druge stopnje predlagata, da njuni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni na način, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku in tožencu naloži povrnitev pravdnih stroškov oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevata povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4.Toženec se pritožuje zoper odločitev o stroških in navaja, da sodba sodišča prve stopnje v tem delu ne dosega standarda obrazložene sodne odločbe. Po predloženem stroškovniku je priglasil pravdne stroške v znesku 2.883,12 EUR in ne v znesku 2.685,10 EUR, kot je to napačno oziroma nepopolno ugotovilo sodišče prve stopnje. Zneska preostalih priglašenih stroškov sodišče prve stopnje očitno sploh ni upoštevalo, niti se opredelilo, kar predstavlja kršitev 2. in 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) ter kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženec sam ne zmore oceniti, na kakšni podlagi je ocenjeni znesek priglašenih stroškov precej nižji od dejansko priglašenega zneska in kateri stroški so zajeti z zneskom priglašenih stroškov, saj ne ve, kaj mu je bilo sploh priznano ter ali so mu bili priznani potni stroški in priglašen DDV. Odločitev sodišča prve stopnje je materialno pravno napačna, hkrati pa tudi v nasprotju z navedbami in listinami v spisu, kar predstavlja kršitev po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Dodatno navaja, da vztraja pri priglašenih stroških, ki se nanašajo na soglasje k mediaciji in umiku soglasja k mediaciji. Prvi odstavek 151. člena ZPP namreč določa, da so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Več kot očitno je namreč, da sta tožnika neutemeljeno sprožila predmetni postopek proti tožencu, kar potrjuje tudi izdana zavrnilna sodba, zato po principu krivde sama nosita stroške tega postopka, vključno s tistimi, ki so nastali zaradi postopka. Postopek mediacije je akcesoren pravdnemu postopku, soglasje k mediaciji pa je toženec izpolnil ter posredoval sodišču izključno na njegovo povabilo in izključno v tem postopku. Tudi izpolnjevanje tipskega obrazca za stranko in posredovanje le - tega sodišču, vključuje delo odvetnika, pri čemer ni jasno, zakaj bi moral odvetnik le - to opraviti brezplačno. Glede vloženega umika soglasja k mediaciji pa je treba upoštevati, da je bila ta vloga vložena v postopku, ki je neposredno povezan s pravdnim postopkom. Glede priglašene nagrade iz naslova urnine je sodišče prve stopnje svojo odločitev zmotno oprlo na prvi odstavek 6. člena Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), saj bi moralo uporabiti drugi odstavek 6. člena OT, iz katerega izhaja, da enako pripada odvetniku urnina za vsake začete pol ure nad 15 minut za čakanje na narok za obravnavo ali drug narok, ki se je pričel z zamudo. Narok, razpisan za dne 28. 11. 2024, bi se moral začeti ob 14.00, vendar se je začel ob 14.25 uri. Toženec je čakal na narok 25 minut, kar je več kot 15 minut. Prav tako meni, da je upravičen do nagrade za sestavo stroškovnika, saj sestava stroškovnika predstavlja povsem samostojno storitev. Skupni znesek, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje priznati tožencu tako znaša 2.709,38 EUR in kot izhaja iz priloženega popravljenega stroškovnika. Toženec sodišču druge stopnje predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zviša skupno višino pravdnih stroškov, ki sta mu jih dolžna povrniti tožnika oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4.Toženec se pritožuje zoper odločitev o stroških in navaja, da sodba sodišča prve stopnje v tem delu ne dosega standarda obrazložene sodne odločbe. Po predloženem stroškovniku je priglasil pravdne stroške v znesku 2.883,12 EUR in ne v znesku 2.685,10 EUR, kot je to napačno oziroma nepopolno ugotovilo sodišče prve stopnje. Zneska preostalih priglašenih stroškov sodišče prve stopnje očitno sploh ni upoštevalo, niti se opredelilo, kar predstavlja kršitev 2. in 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) ter kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Toženec sam ne zmore oceniti, na kakšni podlagi je ocenjeni znesek priglašenih stroškov precej nižji od dejansko priglašenega zneska in kateri stroški so zajeti z zneskom priglašenih stroškov, saj ne ve, kaj mu je bilo sploh priznano ter ali so mu bili priznani potni stroški in priglašen DDV. Odločitev sodišča prve stopnje je materialno pravno napačna, hkrati pa tudi v nasprotju z navedbami in listinami v spisu, kar predstavlja kršitev po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Dodatno navaja, da vztraja pri priglašenih stroških, ki se nanašajo na soglasje k mediaciji in umiku soglasja k mediaciji. Prvi odstavek 151. člena ZPP namreč določa, da so pravdni stroški izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. Več kot očitno je namreč, da sta tožnika neutemeljeno sprožila predmetni postopek proti tožencu, kar potrjuje tudi izdana zavrnilna sodba, zato po principu krivde sama nosita stroške tega postopka, vključno s tistimi, ki so nastali zaradi postopka. Postopek mediacije je akcesoren pravdnemu postopku, soglasje k mediaciji pa je toženec izpolnil ter posredoval sodišču izključno na njegovo povabilo in izključno v tem postopku. Tudi izpolnjevanje tipskega obrazca za stranko in posredovanje le - tega sodišču, vključuje delo odvetnika, pri čemer ni jasno, zakaj bi moral odvetnik le - to opraviti brezplačno. Glede vloženega umika soglasja k mediaciji pa je treba upoštevati, da je bila ta vloga vložena v postopku, ki je neposredno povezan s pravdnim postopkom. Glede priglašene nagrade iz naslova urnine je sodišče prve stopnje svojo odločitev zmotno oprlo na prvi odstavek 6. člena Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), saj bi moralo uporabiti drugi odstavek 6. člena OT, iz katerega izhaja, da enako pripada odvetniku urnina za vsake začete pol ure nad 15 minut za čakanje na narok za obravnavo ali drug narok, ki se je pričel z zamudo. Narok, razpisan za dne 28. 11. 2024, bi se moral začeti ob 14.00, vendar se je začel ob 14.25 uri. Toženec je čakal na narok 25 minut, kar je več kot 15 minut. Prav tako meni, da je upravičen do nagrade za sestavo stroškovnika, saj sestava stroškovnika predstavlja povsem samostojno storitev. Skupni znesek, ki bi ga moralo sodišče prve stopnje priznati tožencu tako znaša 2.709,38 EUR in kot izhaja iz priloženega popravljenega stroškovnika. Toženec sodišču druge stopnje predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zviša skupno višino pravdnih stroškov, ki sta mu jih dolžna povrniti tožnika oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

5.Tožnika odgovora na pritožbo nista podala, toženec pa je podal odgovor na pritožbo in se v njem zavzel za njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5.Tožnika odgovora na pritožbo nista podala, toženec pa je podal odgovor na pritožbo in se v njem zavzel za njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

6.Pritožba tožnikov ni utemeljena, pritožba toženca je delno utemeljena.

6.Pritožba tožnikov ni utemeljena, pritožba toženca je delno utemeljena.

7.Sodišče druge stopnje je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbah, pri tem pa pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Opravljen preizkus ni pokazal kršitev ustavnih določb niti določb pravdnega postopka. Izpodbijana sodba prav tako nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, saj so v njej navedeni vsi razlogi o odločilnih dejstvih, ti razlogi so jasni in med seboj niso v nasprotju, sodišče prve stopnje se je v sodbi opredelilo do vseh pravno relevantnih navedb pravdnih strank, izpodbijano sodbo je zadostno obrazložilo, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je delno zmotno uporabilo materialno pravo glede odločitve o stroških postopka.

7.Sodišče druge stopnje je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbah, pri tem pa pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Opravljen preizkus ni pokazal kršitev ustavnih določb niti določb pravdnega postopka. Izpodbijana sodba prav tako nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, saj so v njej navedeni vsi razlogi o odločilnih dejstvih, ti razlogi so jasni in med seboj niso v nasprotju, sodišče prve stopnje se je v sodbi opredelilo do vseh pravno relevantnih navedb pravdnih strank, izpodbijano sodbo je zadostno obrazložilo, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je delno zmotno uporabilo materialno pravo glede odločitve o stroških postopka.

8.Tožnika s tožbo zahtevata, da je toženec dolžan opustiti vsakršno poseganje v njuno lastninsko pravico na nepremičnini z ID znakom 38715 k. o. ... Zatrjujeta in dokazujeta, da ju je toženec dne 18. 3. 2023 vznemirjal v njuni lastninski pravici na način, da je prišel do njune parcele oziroma na cesto, ki meji na njuno nepremičnino ter pričel kričati na tam nahajajoče se ljudi, jih vznemirjati ter jim govoriti, da ne smejo izvajati del. Prav tako se je držal za mednožje, izvajal različne geste, zmerjal in žalil. Toženec ju je že večkrat vznemirjal, saj je večkrat zaporedoma kričal na tožnika, ko sta le-ta bila na svoji nepremičnini, grozil je vozniku kombajna, ki je prišel na njivo požet pšenico ter poskušal preprečiti, da bi opravil žetev, prav tako je parkiral svoj avtomobil na takšnem mestu, da je tožnikoma onemogočil prost prehod in manevriranje njunega avtomobila.

8.Tožnika s tožbo zahtevata, da je toženec dolžan opustiti vsakršno poseganje v njuno lastninsko pravico na nepremičnini z ID znakom 38715 k. o. ... Zatrjujeta in dokazujeta, da ju je toženec dne 18. 3. 2023 vznemirjal v njuni lastninski pravici na način, da je prišel do njune parcele oziroma na cesto, ki meji na njuno nepremičnino ter pričel kričati na tam nahajajoče se ljudi, jih vznemirjati ter jim govoriti, da ne smejo izvajati del. Prav tako se je držal za mednožje, izvajal različne geste, zmerjal in žalil. Toženec ju je že večkrat vznemirjal, saj je večkrat zaporedoma kričal na tožnika, ko sta le-ta bila na svoji nepremičnini, grozil je vozniku kombajna, ki je prišel na njivo požet pšenico ter poskušal preprečiti, da bi opravil žetev, prav tako je parkiral svoj avtomobil na takšnem mestu, da je tožnikoma onemogočil prost prehod in manevriranje njunega avtomobila.

9.Materialnopravno podlago tožbenega zahtevka predstavljajo določbe Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), predvsem 99. člen SPZ, ki glasi, če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik oziroma domnevni lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje.

9.Materialnopravno podlago tožbenega zahtevka predstavljajo določbe Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), predvsem 99. člen SPZ, ki glasi, če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik oziroma domnevni lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje.

10.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so pravdne stranke sosedi, ter so se dne 18. 3. 2023 na nepremičnini tožnikov izvajala določena cestno - strojna dela. Zaradi teh del je med njimi ter tudi hčerko tožnikov A. A. prišlo do prepira ter posameznih gest in mimike s strani toženca, pri čemer je bil povod temu toženčevo vprašanje tožnikom kaj počnejo ter če imajo za to dovoljenje.

10.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so pravdne stranke sosedi, ter so se dne 18. 3. 2023 na nepremičnini tožnikov izvajala določena cestno - strojna dela. Zaradi teh del je med njimi ter tudi hčerko tožnikov A. A. prišlo do prepira ter posameznih gest in mimike s strani toženca, pri čemer je bil povod temu toženčevo vprašanje tožnikom kaj počnejo ter če imajo za to dovoljenje.

11.Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje zahtevek tožnikov zavrnilo kot neutemeljen, ker je štelo, da tožnika nista uspela dokazati svojih zatrjevanj, da bi besedni prepir in geste toženca preseglo okvir izven katerega bi dejanje toženca bilo mogoče šteti za vznemirjanje v smislu določila 99. člena SPZ. Torej, da bi si hotel prisvojiti kakšno pravico, ki pripada zgolj tožnikoma, da bi šlo za trajno ali ponavljajoče se vznemirjanje, da bi tožnika s svojimi dejanji kritičnega dne oviral pri izvrševanju njune lastninske pravice oziroma, da so dejanja toženca dosegla stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih. Za ostala zatrjevana dejanja vznemirjanja s strani toženca, tj. da naj bi tožnika večkrat vznemirjal, in sicer naj bi večkrat zaporedoma kričal na tožnika, ko sta bila na svoji parceli, da naj bi grozil vozniku kombajna, ki je prišel na njivo tožnikov požet koruzo ter da naj bi s parkiranjem svojega avtomobila onemogočil tožnikoma prehod in manevriranje njunega avtomobila, pa je zaključilo, da so bile trditve tožnikov krajevno, časovno ter glede prisotnosti posameznih oseb, preveč nedoločne in neopredeljene oziroma pavšalne ter dokazno nepodprte, zato je njun tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodba sodišča prve stopnje pravilna v pravnem in dejanskem pogledu ter ji v celoti pritrjuje. V nadaljevanju se izreka o pritožbenih navedbah.

11.Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje zahtevek tožnikov zavrnilo kot neutemeljen, ker je štelo, da tožnika nista uspela dokazati svojih zatrjevanj, da bi besedni prepir in geste toženca preseglo okvir izven katerega bi dejanje toženca bilo mogoče šteti za vznemirjanje v smislu določila 99. člena SPZ. Torej, da bi si hotel prisvojiti kakšno pravico, ki pripada zgolj tožnikoma, da bi šlo za trajno ali ponavljajoče se vznemirjanje, da bi tožnika s svojimi dejanji kritičnega dne oviral pri izvrševanju njune lastninske pravice oziroma, da so dejanja toženca dosegla stopnjo vznemirjenosti po obče sprejemljivih standardih. Za ostala zatrjevana dejanja vznemirjanja s strani toženca, tj. da naj bi tožnika večkrat vznemirjal, in sicer naj bi večkrat zaporedoma kričal na tožnika, ko sta bila na svoji parceli, da naj bi grozil vozniku kombajna, ki je prišel na njivo tožnikov požet koruzo ter da naj bi s parkiranjem svojega avtomobila onemogočil tožnikoma prehod in manevriranje njunega avtomobila, pa je zaključilo, da so bile trditve tožnikov krajevno, časovno ter glede prisotnosti posameznih oseb, preveč nedoločne in neopredeljene oziroma pavšalne ter dokazno nepodprte, zato je njun tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodba sodišča prve stopnje pravilna v pravnem in dejanskem pogledu ter ji v celoti pritrjuje. V nadaljevanju se izreka o pritožbenih navedbah.

K pritožbi tožnikov

K pritožbi tožnikov

12.Neutemeljena je graja izvedene dokazne ocene sodišča prve stopnje in ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dokazno oceno, tudi vseh pritožbeno izpostavljenih zaslišanih prič, oblikovalo v skladu z napotkom iz 8. člena ZPP, tj. vsebinsko prepričljivo in življenjsko sprejemljivo ter v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene in da je dokazna ocena podana skrbno ter je analitično sintetična, zato z njo v celoti soglaša. Glede motilnih dejanj toženca, v posledici česar naj bi prišlo do protipravnega vznemirjanja tožnikov, slednja v pritožbi zgolj ponavljata svoje tožbene trditve in na katere je izčrpno ter pravno argumentirano odgovorilo že sodišče prve stopnje, sodišče druge stopnje pa v izogib ponavljanju le - to v celoti sprejema kot pravilno.

12.Neutemeljena je graja izvedene dokazne ocene sodišča prve stopnje in ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dokazno oceno, tudi vseh pritožbeno izpostavljenih zaslišanih prič, oblikovalo v skladu z napotkom iz 8. člena ZPP, tj. vsebinsko prepričljivo in življenjsko sprejemljivo ter v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene in da je dokazna ocena podana skrbno ter je analitično sintetična, zato z njo v celoti soglaša. Glede motilnih dejanj toženca, v posledici česar naj bi prišlo do protipravnega vznemirjanja tožnikov, slednja v pritožbi zgolj ponavljata svoje tožbene trditve in na katere je izčrpno ter pravno argumentirano odgovorilo že sodišče prve stopnje, sodišče druge stopnje pa v izogib ponavljanju le - to v celoti sprejema kot pravilno.

13.Vsako pravno varstvo je lahko utemeljeno le v primeru, če je potrebno za varstvo varovanih dobrin, pri čemer morajo biti te okrnjene ali vsaj ogrožene. Besedno vznemirjanje lastninske pravice nima zagotovljenega varstva z negatorno tožbo.

13.Vsako pravno varstvo je lahko utemeljeno le v primeru, če je potrebno za varstvo varovanih dobrin, pri čemer morajo biti te okrnjene ali vsaj ogrožene.1 Besedno vznemirjanje lastninske pravice nima zagotovljenega varstva z negatorno tožbo.2

V konkretnem primeru okrnjenost ali ogroženost dobrine, ki je varovana s prvim odstavkom 99. člena SPZ (mirno uživanje lastninske pravice) ne obstoji. Sodišče druge stopnje ne dvomi, da je dne 18. 3. 2023 prišlo do prepira med pravdnima strankama oziroma je bila predvsem hčerka tožnikov vpletena v prepir s tožencem, kateri se je tudi poslužil posameznih gest, vendar kljub slednjemu dogodku (ostali so bili splošno zatrjevani in nedokazani) sta (lahko) tožnika svojo lastninsko pravico mirno uživala, prav tako jo bosta ob normalnem teku stvari lahko uživala tudi v prihodnje, saj namreč nista zatrjevala, da bi po dogodku z dne 18. 3. 2023 prišlo do novih motenj s strani toženca, niti tega ne navajata v pritožbi, zatorej potrebe po sodnem varstvu (ob pritožbenem predpostavljanju, da bo brez posredovanja sodišča verjetno prišlo do posega v pravno varovano dobrino) ni.

V konkretnem primeru okrnjenost ali ogroženost dobrine, ki je varovana s prvim odstavkom 99. člena SPZ (mirno uživanje lastninske pravice) ne obstoji. Sodišče druge stopnje ne dvomi, da je dne 18. 3. 2023 prišlo do prepira med pravdnima strankama oziroma je bila predvsem hčerka tožnikov vpletena v prepir s tožencem, kateri se je tudi poslužil posameznih gest, vendar kljub slednjemu dogodku (ostali so bili splošno zatrjevani in nedokazani) sta (lahko) tožnika svojo lastninsko pravico mirno uživala, prav tako jo bosta ob normalnem teku stvari lahko uživala tudi v prihodnje, saj namreč nista zatrjevala, da bi po dogodku z dne 18. 3. 2023 prišlo do novih motenj s strani toženca, niti tega ne navajata v pritožbi, zatorej potrebe po sodnem varstvu (ob pritožbenem predpostavljanju, da bo brez posredovanja sodišča verjetno prišlo do posega v pravno varovano dobrino) ni.

V konkretnem primeru okrnjenost ali ogroženost dobrine, ki je varovana s prvim odstavkom 99. člena SPZ (mirno uživanje lastninske pravice) ne obstoji. Sodišče druge stopnje ne dvomi, da je dne 18. 3. 2023 prišlo do prepira med pravdnima strankama oziroma je bila predvsem hčerka tožnikov vpletena v prepir s tožencem, kateri se je tudi poslužil posameznih gest, vendar kljub slednjemu dogodku (ostali so bili splošno zatrjevani in nedokazani) sta (lahko) tožnika svojo lastninsko pravico mirno uživala, prav tako jo bosta ob normalnem teku stvari lahko uživala tudi v prihodnje, saj namreč nista zatrjevala, da bi po dogodku z dne 18. 3. 2023 prišlo do novih motenj s strani toženca, niti tega ne navajata v pritožbi, zatorej potrebe po sodnem varstvu (ob pritožbenem predpostavljanju, da bo brez posredovanja sodišča verjetno prišlo do posega v pravno varovano dobrino) ni.

14.Na podlagi okoliščin konkretnega primera je pritrditi materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da tožnika nista uspela dokazati, da je besedni prepir pospremljen z gestami toženca, možno šteti za protipravno vznemirjanje tožnikov v njuni lastninski pravici, zato je njun zahtevek pravilno zavrnilo.

14.Na podlagi okoliščin konkretnega primera je pritrditi materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da tožnika nista uspela dokazati, da je besedni prepir pospremljen z gestami toženca, možno šteti za protipravno vznemirjanje tožnikov v njuni lastninski pravici, zato je njun zahtevek pravilno zavrnilo.

14.Na podlagi okoliščin konkretnega primera je pritrditi materialnopravnemu zaključku sodišča prve stopnje, da tožnika nista uspela dokazati, da je besedni prepir pospremljen z gestami toženca, možno šteti za protipravno vznemirjanje tožnikov v njuni lastninski pravici, zato je njun zahtevek pravilno zavrnilo.

K pritožbi toženca glede odločitve o stroških postopka

K pritožbi toženca glede odločitve o stroških postopka

K pritožbi toženca glede odločitve o stroških postopka

15.Neutemeljena je pritožbena navedba, da odločitev o stroških ne dosega standarda obrazložene sodne odločbe. Pri odločanju o pravdnih stroških kot akcesorni obveznosti, je standard obrazloženosti stroškovne odločitve dosežen, če je v sklepu navedena podlaga odločitve ter odmera, pri čemer je slednja lahko opravljena tudi na stroškovniku, ki je sestavni del spisa. Sodišče prve stopnje je navedlo na podlagi katere pravne podlage je sprejelo odločitev o stroških postopka, prav tako je na pregleden način obrazložilo, katere priglašene stroške tožencu ni priznalo. Odločitev o priznanih stroških postopka je torej bilo mogoče preizkusiti, pri čemer sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na priznane stroške pozabilo odmeriti materialne stroške in DDV, zato je pritožba v tem delu utemeljena.

15.Neutemeljena je pritožbena navedba, da odločitev o stroških ne dosega standarda obrazložene sodne odločbe. Pri odločanju o pravdnih stroških kot akcesorni obveznosti, je standard obrazloženosti stroškovne odločitve dosežen, če je v sklepu navedena podlaga odločitve ter odmera, pri čemer je slednja lahko opravljena tudi na stroškovniku, ki je sestavni del spisa. Sodišče prve stopnje je navedlo na podlagi katere pravne podlage je sprejelo odločitev o stroških postopka, prav tako je na pregleden način obrazložilo, katere priglašene stroške tožencu ni priznalo. Odločitev o priznanih stroških postopka je torej bilo mogoče preizkusiti, pri čemer sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na priznane stroške pozabilo odmeriti materialne stroške in DDV, zato je pritožba v tem delu utemeljena.

15.Neutemeljena je pritožbena navedba, da odločitev o stroških ne dosega standarda obrazložene sodne odločbe. Pri odločanju o pravdnih stroških kot akcesorni obveznosti, je standard obrazloženosti stroškovne odločitve dosežen, če je v sklepu navedena podlaga odločitve ter odmera, pri čemer je slednja lahko opravljena tudi na stroškovniku, ki je sestavni del spisa. Sodišče prve stopnje je navedlo na podlagi katere pravne podlage je sprejelo odločitev o stroških postopka, prav tako je na pregleden način obrazložilo, katere priglašene stroške tožencu ni priznalo. Odločitev o priznanih stroških postopka je torej bilo mogoče preizkusiti, pri čemer sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na priznane stroške pozabilo odmeriti materialne stroške in DDV, zato je pritožba v tem delu utemeljena.

16.Toženec utemeljeno opozarja tudi, da je upravičen do urnine v višini 50 točk za čakanje na narok in narok z dne 28. 11. 2024 po drugem odstavku 6. člena OT, saj bi se razpisani narok tega dne moral začeti ob 14.00 uri, vendar se je začel ob 14.25 uri ter zaključil ob 14.47 uri, kar pomeni, da je čakanje na narok in narok skupno trajalo več kot 45 min.

16.Toženec utemeljeno opozarja tudi, da je upravičen do urnine v višini 50 točk za čakanje na narok in narok z dne 28. 11. 2024 po drugem odstavku 6. člena OT, saj bi se razpisani narok tega dne moral začeti ob 14.00 uri, vendar se je začel ob 14.25 uri ter zaključil ob 14.47 uri, kar pomeni, da je čakanje na narok in narok skupno trajalo več kot 45 min.

16.Toženec utemeljeno opozarja tudi, da je upravičen do urnine v višini 50 točk za čakanje na narok in narok z dne 28. 11. 2024 po drugem odstavku 6. člena OT, saj bi se razpisani narok tega dne moral začeti ob 14.00 uri, vendar se je začel ob 14.25 uri ter zaključil ob 14.47 uri, kar pomeni, da je čakanje na narok in narok skupno trajalo več kot 45 min.

17.Toženec je prav tako upravičen do nagrade za sestavo stroškovnika v višini 50 točk po tar. št. 43 OT, saj gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah.

17.Toženec je prav tako upravičen do nagrade za sestavo stroškovnika v višini 50 točk po tar. št. 43 OT, saj gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah.

17.Toženec je prav tako upravičen do nagrade za sestavo stroškovnika v višini 50 točk po tar. št. 43 OT, saj gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah.

18.Toženec pa neutemeljeno vztraja, da je upravičen do povrnitve stroškov za podano soglasje k mediaciji in umiku soglasja k mediaciji. Soglašati je z odločitvijo sodišča prve stopnje, da soglasja za mediacijo in umika tega soglasja ni mogoče obravnavati kot samostojne storitve v smislu tar. št. 43 OT, pač pa gre po mnenju sodišča druge stopnje za storitev, ki je vsebovana že v samem razmerju zastopanja. Izpolnjevanje tipskega obrazca z obkrožitvijo možnosti "DA" ali "NE", čeprav predstavlja za odvetnika delo, ni mogoče posebej denarno ovrednotiti, ampak je za to poplačan iz nagrade za zastopanje. Stroški mediacije pa niso pravdni stroški, ker gre za stroške v zvezi z alternativnim reševanjem sporov in niso potrebni za pravdo.

18.Toženec pa neutemeljeno vztraja, da je upravičen do povrnitve stroškov za podano soglasje k mediaciji in umiku soglasja k mediaciji. Soglašati je z odločitvijo sodišča prve stopnje, da soglasja za mediacijo in umika tega soglasja ni mogoče obravnavati kot samostojne storitve v smislu tar. št. 43 OT, pač pa gre po mnenju sodišča druge stopnje za storitev, ki je vsebovana že v samem razmerju zastopanja. Izpolnjevanje tipskega obrazca z obkrožitvijo možnosti "DA" ali "NE", čeprav predstavlja za odvetnika delo, ni mogoče posebej denarno ovrednotiti, ampak je za to poplačan iz nagrade za zastopanje. Stroški mediacije pa niso pravdni stroški, ker gre za stroške v zvezi z alternativnim reševanjem sporov in niso potrebni za pravdo.

18.Toženec pa neutemeljeno vztraja, da je upravičen do povrnitve stroškov za podano soglasje k mediaciji in umiku soglasja k mediaciji. Soglašati je z odločitvijo sodišča prve stopnje, da soglasja za mediacijo in umika tega soglasja ni mogoče obravnavati kot samostojne storitve v smislu tar. št. 43 OT, pač pa gre po mnenju sodišča druge stopnje za storitev, ki je vsebovana že v samem razmerju zastopanja. Izpolnjevanje tipskega obrazca z obkrožitvijo možnosti "DA" ali "NE", čeprav predstavlja za odvetnika delo, ni mogoče posebej denarno ovrednotiti, ampak je za to poplačan iz nagrade za zastopanje. Stroški mediacije pa niso pravdni stroški, ker gre za stroške v zvezi z alternativnim reševanjem sporov in niso potrebni za pravdo.

19.Skupno priznana nagrada toženca tako znaša 2.153,96 EUR (upoštevajoč pritožbeno nesporno priznano nagrado ter s to sodbo dodatno priznano). Od tega zneska se mu odmerijo materialni stroški v znesku 27,54 EUR (2% iz 1% nad 1000 točk) ter 22% DDV v znesku 479,93 EUR, kar skupaj znaša 2.661,43 EUR in to so skupni priznani stroški toženca.

19.Skupno priznana nagrada toženca tako znaša 2.153,96 EUR (upoštevajoč pritožbeno nesporno priznano nagrado ter s to sodbo dodatno priznano). Od tega zneska se mu odmerijo materialni stroški v znesku 27,54 EUR (2% iz 1% nad 1000 točk) ter 22% DDV v znesku 479,93 EUR, kar skupaj znaša 2.661,43 EUR in to so skupni priznani stroški toženca.

19.Skupno priznana nagrada toženca tako znaša 2.153,96 EUR (upoštevajoč pritožbeno nesporno priznano nagrado ter s to sodbo dodatno priznano). Od tega zneska se mu odmerijo materialni stroški v znesku 27,54 EUR (2% iz 1% nad 1000 točk) ter 22% DDV v znesku 479,93 EUR, kar skupaj znaša 2.661,43 EUR in to so skupni priznani stroški toženca.

20.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi toženca delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe (peta alineja 358. člena ZPP), v preostalem pa njegovo pritožbo zavrnilo ter v celoti zavrnilo pritožbo tožnikov (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP).

20.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi toženca delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe (peta alineja 358. člena ZPP), v preostalem pa njegovo pritožbo zavrnilo ter v celoti zavrnilo pritožbo tožnikov (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP).

20.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi toženca delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo kot izhaja iz I. točke izreka te sodbe (peta alineja 358. člena ZPP), v preostalem pa njegovo pritožbo zavrnilo ter v celoti zavrnilo pritožbo tožnikov (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP).

21.Tožnika sama krijeta stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo nista uspela. Toženec krije sam svoje svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogel k razjasnitvi zadeve na drugi stopnji (165. člen v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. člen ZPP).

21.Tožnika sama krijeta stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo nista uspela. Toženec krije sam svoje svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogel k razjasnitvi zadeve na drugi stopnji (165. člen v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. člen ZPP).

21.Tožnika sama krijeta stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo nista uspela. Toženec krije sam svoje svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogel k razjasnitvi zadeve na drugi stopnji (165. člen v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. člen ZPP).

22.Toženec je delno uspel s pritožbo, zato sta mu tožnika dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP) v deležu 81% (od pritožbeno spornih 806,46 EUR, je uspel v višini 656,51 EUR).

22.Toženec je delno uspel s pritožbo, zato sta mu tožnika dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP) v deležu 81% (od pritožbeno spornih 806,46 EUR, je uspel v višini 656,51 EUR).

22.Toženec je delno uspel s pritožbo, zato sta mu tožnika dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP) v deležu 81% (od pritožbeno spornih 806,46 EUR, je uspel v višini 656,51 EUR).

23.Sodišče druge stopnje mu je priznalo naslednje stroške: 250 točk za pritožbo (tar. št. 22/1 OT), 2% za materialne stroške in 22% DDV, kar upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR, znaša 186,66 EUR. K temu znesku je potrebno prišteti še 102,00 EUR za sodno takso za pritožbo, kar skupaj znaša 288,66 EUR oz. glede na 81% uspeh 233,81 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od zapadlosti do plačila (II. točka izreka sodbe sodišča druge stopnje).

23.Sodišče druge stopnje mu je priznalo naslednje stroške: 250 točk za pritožbo (tar. št. 22/1 OT), 2% za materialne stroške in 22% DDV, kar upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR, znaša 186,66 EUR. K temu znesku je potrebno prišteti še 102,00 EUR za sodno takso za pritožbo, kar skupaj znaša 288,66 EUR oz. glede na 81% uspeh 233,81 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od zapadlosti do plačila (II. točka izreka sodbe sodišča druge stopnje).

23.Sodišče druge stopnje mu je priznalo naslednje stroške: 250 točk za pritožbo (tar. št. 22/1 OT), 2% za materialne stroške in 22% DDV, kar upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR, znaša 186,66 EUR. K temu znesku je potrebno prišteti še 102,00 EUR za sodno takso za pritožbo, kar skupaj znaša 288,66 EUR oz. glede na 81% uspeh 233,81 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od zapadlosti do plačila (II. točka izreka sodbe sodišča druge stopnje).

-------------------------------

-------------------------------

-------------------------------

1Prim. VSRS sodba II Ips 343/2020 z dne 9. 6. 2011. V tej sodbi glej tudi pojasnilo zakonskega pojma vznemirjanja kot pravnega standarda.

1Prim. VSRS sodba II Ips 343/2020 z dne 9. 6. 2011. V tej sodbi glej tudi pojasnilo zakonskega pojma vznemirjanja kot pravnega standarda.

1Prim. VSRS sodba II Ips 343/2020 z dne 9. 6. 2011. V tej sodbi glej tudi pojasnilo zakonskega pojma vznemirjanja kot pravnega standarda.

2Juhart, M., et. al., Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2004, str. 502 in 503.

2Juhart, M., et. al., Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2004, str. 502 in 503.

2Juhart, M., et. al., Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2004, str. 502 in 503.