Jedro

Ni mogoče že vnaprej izključiti možnosti, da zaposlitev upravitelja pri upniku ne bi pomenila take okoliščine, ki vzbuja dvom o njegovi nepristranskosti pri opravljanju funkcije upravitelja in zaradi katerega bi upravitelj moral odkloniti svoje imenovanje za upravitelja v posameznem postopku. V spornem primeru pa samo dejstvo, da upraviteljica poleg funkcije upraviteljice v tem postopku opravlja tudi dela in naloge bančne delavke pri upniku, ni razlog, ki bi pri razumnem človeku lahko vzbujal upravičen dvom o njeni nepristranskosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo upnika N. za razrešitev upraviteljice L..

2. Zoper navedeni sklep se je navedeni upnik pritožil iz vseh razlogov iz 1. odst. 338. člena ZPP s predlogom višjemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ali pa o zahtevi za razrešitev upraviteljice samo odloči tako, da zahtevi ugodi ter upraviteljico razreši s funkcije upraviteljice v tem postopku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik zahteva razrešitev upraviteljice na podlagi prve točke odstavka 118. člena ZFPPIPP ter na podlagi tretjega odstavka 115. člena ZFPPIPP v povezavi z določbami ZPP glede izločitvenih razlogov. Trdi, da v konkretnem primeru obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti upraviteljice. Upraviteljica je namreč istočasno, ko opravlja funkcijo upraviteljice prisilne poravnave, zaposlena pri stečajnem upniku (odklonitveni razlog).

5. Pritožnik zatrjuje, da bi zaradi tega, ker je obstajala ovira za njeno imenovanje (5. točka drugega odstavka 115. člena ZFPPIPP), upraviteljica morala odkloniti svoje imenovanje za upravitelja v tem postopku (tretji odstavek 115. člena ZFPPIPP). Ker tega ni storila, je po pritožnikovi oceni kršila obveznost upravitelja v postopku, v katerem je bila imenovana (prvi odstavek 118. člena ZFPPIPP).

6. Višje sodišče ugotavlja, da je upnikom s tem, da zahtevajo upraviteljevo razrešitev zaradi kršitve obveznosti upravitelja, omogočeno tudi uveljavljanje izločitve upravitelja iz razlogov po 70. členu ZPP.

7. Sodišče prve stopnje je presojalo, ali upraviteljičina delovnopravna povezanost z upnikom predstavlja takšno okoliščino, ki po splošnem prepričanju vzbuja dvom v njeno nepristranskost. Za oceno o pomenu te okoliščine je z vpogledom v pogodbo o zaposlitvi med upraviteljico in upnikom ugotovilo, da upraviteljica pri pritožniku na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravlja dela in naloge delovnega mesta samostojni trgovec-analitik. Ugotovilo je, da ne obstaja nikakršna povezava upraviteljice s poslovodstvom banke niti z njeno pravno službo oziroma odvetniško družbo, ki banko kot upnika zastopa v tem stečajnem postopku, prav tako pa iz opisa pristojnosti upraviteljice kot bančne delavke ni razbralo kakršnekoli možnosti dostopa do dokumentov, ki jih ima upnik v zvezi z uveljavljanjem svojih terjatev v tem stečajnem postopku in kar bi lahko kazalo na možnost navzkrižja interesov med obveznostmi iz delovnega razmerja pri upniku in obveznostmi in pristojnostmi opravljanja funkcije stečajne upraviteljice.

8. Po oceni višjega sodišča sicer ni mogoče že vnaprej izključiti možnosti, da zaposlitev upravitelja pri upniku ne bi pomenila take okoliščine, ki vzbuja dvom o njegovi nepristranskosti pri opravljanju funkcije upravitelja in zaradi katerega bi upravitelj moral odkloniti svoje imenovanje za upravitelja v posameznem postopku. Višje sodišče pa se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da v spornem primeru samo dejstvo, da upraviteljica poleg funkcije upraviteljice v tem postopku opravlja tudi dela in naloge bančne delavke pri upniku, ni razlog, ki bi pri razumnem človeku lahko vzbujal upravičen dvom o njeni nepristranskosti. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi, da presojo pravilnosti upraviteljičinih ravnanj opravi sodišče. Prav ima sodišče prve stopnje, da vsak (kakršenkoli) dvom, ki se pojavi pri stranki, še ne zadošča za razrešitev upraviteljice, kajti tudi zatrjevanje drugih okoliščin, ki zbujajo dvom o nepristranskosti (odklonitveni razlog iz 5. točke 2. odst. 115. člena ZFPPIPP oziroma 6. točka 70. člena ZPP) morajo biti izkazani vsaj s stopnje o verjetnosti, tega pa v konkretni zadevi upnik ni storil. Sodišče prve stopnje je zato njegovo zahtevo pravilno zavrnilo kot neutemeljeno.

9. Iz zahteve za razrešitev upraviteljice izhaja pritožnikova skrb, da upraviteljica ne bi zlorabila njegovih podatkov, vendar pa to ne more biti razlog za njeno razrešitev, temveč mora pritožnik ta problem reševati v okviru delovnega razmerja med njim in upraviteljico. Pritožnik sicer zatrjuje, da obstaja sum, da utegne biti kakšen upnik zaradi kateregakoli razloga obravnavan drugače od ostalih upnikov, to pa pomeni, da upraviteljica krši profesionalno skrbnost ter moralno etične vrednote. Pritožnik ocenjuje, da v tem primeru obstaja velika in konkretna nevarnost, da bo kršeno načelo enakega obravnavanja upnikov. Po mnenju višjega sodišča bi bilo, glede na to, da je upraviteljica zaposlena pri pritožniku, pričakovati, da bo možnost kršitve omenjenega načela skrbela katerega od preostalih upnikov stečajnega dolžnika. V tem primeru bi bilo potrebno možnost neenakega obravnavanja upnikov dodatno pretehtati. Vendar iz spisa ni razvidno, da bi imel dvome o upraviteljičini nepristranskosti še kateri od 54 upnikov, ki so prijavili svoje terjatve v postopku prisilne poravnave.

10. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).