Jedro

Neutemeljeni so pritožbeni očitki sodišču, da naj bi prejudiciralo odločitev, saj je zgolj ocenilo verjetnost obstoja terjatve (zahtevka), pri čemer se je upravičeno, glede na zahtevne pogoje za začetek postopka (41. člen ZVEtL-1) oprlo na podatke v katastru stavb, po katerem pa t.i. Pasaža kot posebna stavba ne obstaja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog predlagateljev z dne 10. 12. 2020, prejet dne 17. 12. 2020, za izdajo začasne odredbe, ki glasi: ″1. Nasprotni udeleženci so dolžni nemudoma opustiti parkiranje na prostoru pred Pasažo, to je na prostoru širine kletnega vhoda in od vhoda v klet do roba interventne ceste (cca. 5m x 5m), ki je označen z belimi talnimi oznakami, na prostoru, ki predstavlja intervencijsko pot in dovoz do vhoda v Pasažo in na prostoru, katerega pokrivajo prometni znaki za prepoved parkiranja, vse v velikosti 130 m2, in sicer na delu nepremičnin parcele ID znak: ... in parcele ID znak: ..., kot izhaja iz Prikaza rabe zemljišč št. ..., ki je sestavni del sklepa in je v njem označen s temno rdečo barvo kot funkcionalno zemljišče k Pasaži. 2. Nasprotnim udeležencem se do pravnomočnosti odločitve sodišča v tem postopku prepoveduje s parkiranjem, odstranjevanjem prometnih znakov in opozorilnih tabel za prepoved parkiranja ali s kakršnim koli drugim ravnanjem onemogočati uporabo zemljišča za dovoz v vhod in in dostop do Pasaže in za uporabo intervencijske poti, in sicer na delu nepremičnin parcele ID znak ... in parcele ID znak: ..., kot to izhaja in označuje Prikaz rabe zemljišča št. DII, ki je sestavni del sklepa.

3. Za primer kršitve prepovedi iz 1. in 2. točke te začasne odredbe se nasprotnemu udeležencu, ki krši prepoved, izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR.

4. Začasna odredba velja do pravnomočne odločitve sodišča v tem postopku.

5. Ugovor ali pritožba ne zadržita njene izvršitve.

6. Nasprotni udeleženci morajo predlagateljem povrniti stroške postopka v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.‶

2. Predlagatelji so se zoper uvodoma navedeni sklep pritožili zaradi bistvene kršitve določb postopka, in sicer 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zmotne uporabe materialnega prava in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Menijo, da je nepravilen in nezakonit zaključek sodišča, da niso uspeli izkazati verjetnosti obstaja terjatve, ker so solastniki nepremičnine parcela ... in ..., obe k.o. ... C., ki je določena kot splošni skupni del stavbe ID ... in ... (ker so vse parcele in stavbe v isti k.o., pritožbeno sodišče v nadaljevanju navaja zgolj št. parcel oziroma stavb). Solastništvo predlagateljev na nepremičninah ne izključuje ugotavljanja oziroma določitve pripadajočega zemljišča k stavbi po nobeni določbi ZVEtL-1. Ravno tako dejstvo, da zemljišče, zgolj formalno (po vpisu v ZK), kot splošni skupni del stavbe ... in ..., pripada večim stavbam, ni ovira za ugotavljanje pripadajočega zemljišča po določilih ZVEtL-1. Nadalje tudi ni ovira, da se zemljišče, ki zgolj po vpisu v nepremičninske evidence pripada večim stavbam, razdeli na način, da se določi le v korist posamezne stavbe, s katero je dejansko funkcionalno povezano. Predlagatelji navajajo, da v postopku predlagajo ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča in ne skupnega, zato so zaključki sodišča že iz tega razloga nepravilni, zmotni in nezadostni. Bistvo predmetnega postopka določitve pripadajočega zemljišča je ravno v tem, da sta parceli ... in ... nepravilno določeni kot skupno pripadajoče zemljišče treh stavb (stavbe z naslovom U. ... (Pasaža), stavbe z naslovom(i) R. ..., U. ..., U. ... in stavbe z naslovom U. ...), čeprav opisani del parcel ... in ... v velikosti 130 m2, kot izhaja iz Prikaza rabe zemljišč št. ... (označen z rdečo barvo), predstavlja zgolj funkcionalno zemljišče k stavbi z naslovom U. ... v velikosti 130 m2. Predlagatelji so le solastniki tega dela nepremičnine in v tem postopku zahtevajo ugotovitev izključne lastninske pravice na navedenem delu nepremičnine parcele ... in ..., ki pripada le k njihovi stavbi - Pasaži. Odločitev sodišča, da predlagatelji samo zato, ker so solastniki, s tem niso izkazali verjetnosti zahtevka glede določitve pripadajočega zemljišča k stavbi, je sled tega napačna in nezakonita. V nadaljevanju pritožbe povzemajo vsebino predloga za vzpostavitev (dokončanje nedokončane) etažne lastnine in ugotovitve pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 in poudarjajo, da v sklopu postopka predlagajo tudi spremembo vpisov oziroma nov vpis v katastru stavb, saj se dejansko stanje v stavbi ... ne ujema s stanjem v katastru stavb. V njem je namreč več stavb napačno vpisanih kot ena stavba (t.j. kot stavba ...), čeprav sta v stavbi dve samostojni stavbi. Ena stavba ima naslov R. ..., U. ..., druga samostojna stavba (Pasaža) pa ima naslov U. ..., C. Spremembe podatkov v katastru so možne, če sodišče ugotovi, da ne odražajo v postopku ugotovljenega dejanskega stanja, zato so neumestne navedbe sodišča, da t.i. Pasaža ni samostojna stavba oziroma da gre za neobstoječo stavbo. Predlagatelji so v predlogu z visoko stopnjo verjetnosti izkazali, da se v navedeni stavbi nahajata dejansko dve stavbi, čemur z geodetskega vidika pritrjuje tudi mnenje mag. M. V. Ob dejstvu, da je na stavbi že vzpostavljena etažna lastnina (ki pa ni dokončana - niso določeni solastniški deleži na skupnih delih), je potrebno izvesti delitev stavbe. Predlagatelji navajajo, da so v predlogu pojasnili, da tudi niso ustrezno usklajena objektom pripadajoča funkcionalna zemljišča. K Pasaži pripada tudi del parcele ... in ..., in sicer del, ki v naravi predstavlja dovoz, parkirna mesta in je hkrati edini dostop do skupnih delov in naprav iz S. Del teh dveh parcel predstavlja stavbi pripadajoče zemljišče, zato so predlagatelji vložili tudi predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 in pojasnili kriterije tudi v predlogu za izdajo začasne odredbe. Stališče sodišča, da niso z verjetnostjo izkazali terjatve (zahtevka glede določitve pripadajočega zemljišča) samo zato, ker so sedaj vpisani kot solastniki parcele ... in ..., je torej neutemeljeno in nezakonito. Predlagatelji zahtevajo, da so izključni lastniki tega dela zemljišča, glede katerega so predlagali tudi izdajo začasne odredbe, in torej imajo terjatev, katero kot zgoraj opisano zasledujejo v tem postopku. Predlagatelji niso vpisani kot edini (so)lastniki navedenega zemljišča v ZK, čeprav bi glede na dejansko povezanost zemljišča s stavbo (Pasažo) morali biti. Solastninska pravica na pripadajočem zemljišču ni terjatev predlagateljev, kot je nepravilno prepričano sodišče. Dokončanje etažne lastnine na stavbi ... in delitev stavbe na dva dela zaradi neskladja katastrskih vpisov z dejanskim stanjem zahteva tudi novo določitev funkcionalnega zemljišča k stavbam. Sedaj je celotno zemljišče (parceli ... in ...) nepravilno določeno kot skupno pripadajoče zemljišče treh stavb, čeprav to ne ustreza dejanskemu stvarnopravnemu položaju nepremičnin. Opisano neskladje bo moralo razrešiti sodišče. Spričo pojasnjenega je pravno nevzdržno stališče sodišča, da bo usoda pripadajočega zemljišča parcel ... in ... kot splošnih skupnih delov stavb ... in ..., tudi po ugoditvi zahtevku za dokončanje vzpostavitve etažne lastnine, ostala enaka, ki še enkrat več izkazuje prejudiciranost odločitve sodišča. Povsem protispisna je tudi samovoljna odločitev sodišča, da iz lokacijskega dovoljenja ne izhaja, da k Pasaži pripada omenjeno funkcionalno zemljišče. Odločitev sodišča, da sta parceli ... in ... splošno skupno pripadajoče zemljišče obema stavbama -... in ..., je brez razlogov in arbitrarna. Navedb predlagateljev, ki so utemeljevali, da izpostavljen del zemljišča - del parcel ... in ... predstavlja pripadajoče zemljišče k Pasaži, sodišče sploh ni presojalo. Sklep o tem nima razlogov in se sploh ne da preveriti, s čimer je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka. Nadalje je v pritožbi navedeno, da je protispisen in pomanjkljiv zaključek sodišča, da funkcionalno zemljišče k Pasaži ne izhaja iz lokacijskega dovoljena. Sodišče tudi spregleda, da iz lokacijskega in uporabnega dovoljenja za rekonstrukcijo Pasaže tudi jasno izhaja, da so vsi takratni solastniki obeh poslovnih objektov (t.j. stavbe ... in ...) podali svoje soglasje k rekonstrukciji Pasaže in rešitvam dovoza, česar izpodbijani sklep sploh ni upošteval in o odločilnih dejstvih, ki so jih navajali predlagatelji, nima razlogov. Sodišče tudi ni upoštevalo, da Pogodba o najemu parkirnih mest z dne 26. 11. 2012, ki sta jo sklenila T. d. o. o. (lastnik poslovnih prostorov v Pasaži) kot najemnik in G. d.d. - v stečaju kot najemodajalec, dodatno dokazuje, da predmetni del parcel ... in ... predstavlja funkcionalno zemljišče Pasaže, ki je namenjeno oziroma potrebno za njeno redno rabo. Izpodbijani sklep o tem nima nobenih razlogov. Takšno redno rabo omenjenega dela parcel ... in ... etažni lastniki Pasaže vršijo že več desetletij, zato je neumestna opazka sodišča, češ da med predlagatelji in nasprotnimi udeleženci očitno obstoji spor o uporabi stvari, ki naj ga rešujejo sami med sabo po pravilih urejanja razmerij med etažnimi lastniki. Neutemeljeno je tudi pavšalno stališče sodišča, da ostajata parceli neposredno namenjeni ali potrebni za redno rabo obeh stavb, to je celotnih stavb ... in ... . Omenjeni del parcel, ki funkcionalno pripada le Pasaži, ne predstavlja funkcionalnega zemljišča objekta ..., saj se sploh ne nahaja neposredno pred objektom na U. ... . Omenjeni del parcel je zgolj v gabaritu stavbe ... in je potreben le za redno rabo Pasaže. Druga stavba, ki se nahaja v stavbi ... (stavba z naslovom R. ..., U. ...), ima namreč svoj lasten vhod iz U. ... in vanjo sploh ni mogoče vstopati skozi dvoriščni del, kjer je vhod v kletni del Pasaže. Sklep sodišča tudi nima razlogov o tem, da je iz upravne dokumentacije za rekonstrukcijo objekta „C“ v Č. razvidno, da je bila z nastankom Pasaže kot samostojne stavbe spremenjena tudi namembnost rekonstruiranega dela starega objekta, kar še dodatno prikazuje Pasažo kot samostojno stavbo. Investitorji so morali izkazati ustrezen funkcionalni prostor, namenjen za dostop v objekt, dostavo blaga in tudi ustrezno število parkirnih mest „stavbo za trgovinsko, gostinsko in obrtno dejavnost“, kar izhaja tudi iz projektne in nadzorne dokumentacije, ki je sodišče sploh ni upoštevalo. Dejansko stanje glede tega, ali so predlagatelji z verjetnostjo izkazali zahtevek glede določitve pripadajočega zemljišča oziroma njegov nastanek, je tako tudi pomanjkljivo in nepopolno ugotovljeno. V predlogu izpostavljena neskladja in pa dejstvo, da nekateri vpisani zemljiškoknjižni lastniki posameznih delov ne obstojijo in nimajo pravnega naslednika (P. d. o. o. , R. d. o. o., K. d. o. o.), je razlog, da katastrsko in ZK stanje kljub soglasju večine etažnih lastnikov ni mogoče urediti v geodetskem postopku niti s pogodbo o medsebojnih razmerjih, saj je za kaj takšnega potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. Predlagatelji predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno presojo.

3. Odgovor na pritožbo so podali 20. nasprotni udeleženec B. d.o.o. po pooblaščencu, 16. nasprotni udeleženec H. d.o.o. in 26. nasprotni udeleženec V. & V. po skupnem ter M.C. po pooblaščencu. Vsi predlagajo zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Uvodoma je potrebno izpostaviti, da je odločanje o delu predloga, ki se nanaša na ugotovitev pripadajočega zemljišča (zadeva N 84/2020) in v katerem je predlagana tudi izdaja začasne odredbe, vezano na odločitev sodišča glede vzpostavitve etažne lastnine na stavbi ... (zadeva N 71/2019), kjer bo tudi odločeno, ali v tej stavbi obstaja še druga stavba (t.i. Pasaža), ki bi ji bilo potrebno določiti posebno pripadajoče zemljišče, kot zatrjujejo predlagatelji. Zato je bil postopek N 84/2020 s sklepom Okrajnega sodišča v Celju N 84/2020 z dne 14. 10. 2020 prekinjen do pravnomočno zaključenega postopka N 71/2019. 16. in 26. nasprotni udeleženec zmotno menita, da v času, dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, zaradi česar predlagata zavrnitev pritožbe že iz razloga, ker sodišče ne bi smelo odločati o predlogu za izdajo začasne odredbe. Prepoved opravljanja dejanj iz drugega odstavka 207. člena ZPP velja le za pravdna dejanja. Postopek za izdajo začasne odredbe pa je postopek zavarovanja po ZIZ, zato ni ovire, da se izvede postopek za izdajo začasne odredbe v nepravdnem postopku, ki je prekinjen.

6. 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Pri tem mora upnik verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: (-) nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; (-) da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; (-) da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Glede začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve se uporabljata tudi tretji in četrti odstavek 270. člena ZIZ. Tretji odstavek določa, da upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Sodišče izda začasno odredbo, če upnik za verjetno izkaže, da obstoji terjatev do dolžnika ali da bo le-ta nastala. Poleg tega pa mora verjetno izkazati še eno izmed v drugem odstavku 272. člena ZIZ taksativno naštetih predpostavk. O verjetnosti govorimo tedaj, ko so razlogi za resničnost močnejši in številčnejši kot pa razlogi, ki govorijo za neresničnost. V zvezi z izdajo začasne odredbe v nepravdnem postopku je potrebno pojasniti, da iz razloga, ker se v nepravdnem postopku ne odloča o spornih terjatvah, temveč je predmet teh postopkov urejanje in oblikovanje določenih razmerij, po naravi stvari niso primerne zavarovalne začasne odredbe (katerih namen je zagotoviti možnost morebitne izvršbe), utemeljena pa je v določenih primerih izdaja t.i. ureditvenih (regulacijskih) začasnih odredb. Te so namenjene začasni ureditvi v postopku obravnavanega pravnega razmerja, in sicer v primerih, ko bi zaradi ravnanj stranke lahko sodno varstvo ostalo brez pomena (in je izdaja začasne odredbe edini možni način za preprečitev takih ravnanj). Izdaja ureditvene začasne odredbe je torej dopustna le zaradi varstva obstoječega stanja pred grozečim nasiljem ali nastankom težko nadomestljive škode. Takšno začasno 0dredbo je mogoče izdati le v nujnih in izjemnih primerih in je zato pri odločanju potreben restriktivni pristop.

7. V predlogu z dne 10. 9. 2019 predlagatelji predlagajo vzpostavitev (dokončanje nedokončane) etažne lastnine in ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1. V predlogu za izdajo začasne odredbe pa zatrjujejo, da opisno in grafično opredeljeni del sedanjega skupnega pripadajočega zemljišča k stavbam ... in ... predstavlja izključno funkcionalno zemljišče k t.i. objektu Pasaža (po določbah ZVEtL-1 pripadajoče zemljišče). Sodišče prve stopnje je te navedbe, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, pravilno povzelo in jih tudi presojalo. Zato ne drži pritožbena navedba, da predlagatelji v postopku predlagajo ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča in ne skupnega, zato so zaključki sodišča že iz tega razloga nepravilni, zmotni in nezadostni.

8. Pritožbeno niso izpodbijane ugotovitve, da sta parceli ... in parcele ... kot pripadajoče zemljišče, v zemljiški knjigi evidentirani kot splošna skupna dela stavb v etažni lastnini, in sicer stavbe ... (z naslovom U. ...) ter stavbe ... (z naslovi U., 12, 12a in R., Celje), v zvezi s katero se vodi postopek dokončanja vzpostavitve etažne lastnine pod N 71/2019. Predlagatelji so etažni lastniki ali pridobitelji posameznih delov v stavbi ... in kot taki solastniki splošnih skupnih delov stavbe ter upravičeni predlagatelji postopka za dokončanje vzpostavitve etažne lastnine na stavbi ... . Pravilna in pritožbeno neizpodbijana je tudi nadaljnja ugotovitev, da predlagatelji predlagajo izdajo začasne odredbe glede rabe dela nepremičnin parcel ... in ..., na katerih že imajo kot etažni lastniki ali pridobitelji, skupaj z nasprotnimi udeleženci, prav tako etažnimi lastniki, solastninsko pravico, in sicer solastninsko pravico na splošnih skupnih delih stavb v etažni lastnini.

9. Sodišče prve stopnje pravilno razlaga, da je po določbah ZVEtL-11 predpogoj za odločanje o pripadajočem zemljišču k določeni stavbi obstoj te stavbe in da predlagana začasna odredba meri na določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - Pasaži, ki je del obstoječe stavbe ... in ni samostojna stavba. Predlagatelji v pritožbi to ugotovitev sodišča v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki predstavlja odločilni razlog za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe, izpodbijajo z navedbo, da v postopku za vzpostavitev (dokončanje nedokončane) etažne lastnine predlagajo tudi spremembo vpisov oziroma nov vpis v katastru stavb, saj se dejansko stanje v stavbi ... ne ujema s stanjem v katastru stavb, in z nadaljnjim pojasnjevanjem te svoje ocene. Pritožbeno sodišče se ne strinja s predlagatelji, da so z visoko stopnjo verjetnosti izkazali, da se v navedeni stavbi nahajata dejansko dve stavbi, saj so prepričljivejši razlogi sodišča prve stopnje. Zato ni utemeljena pritožbena navedba, da so neumestne navedbe sodišča, da t.i. Pasaža ni samostojna stavba oziroma da gre za neobstoječo stavbo. Sodišče prve stopnje je pravilno že zaradi tega, ker terjatev, ki jo v tem primeru predstavlja zahtevek glede pripadajočega zemljišča k stavbi - Pasaži, ki kot stavba ne obstoji, zaključilo, da verjetnost tega zahtevka ni izkazana, s tem pa tudi ni za verjetno izkazana terjatev.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je pri obravnavanju izkazane verjetnosti zahtevka poleg navedenega prav tako pomembno, da so splošni skupni deli stavbe v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov posamezne stavbe v etažni lastnini. Torej so vsakokratni etažni lastniki stavbe ... in stavbe ..., med katerimi so tudi predlagatelji, solastniki parcele ... in parcele ..., ki sta opredeljeni kot splošna skupna dela teh stavb. Pritožbeno sodišče se, glede na jasno določbo 41. člena ZVEtL-1, ki pogojuje, da lastnik stavbe v ZK še nima vpisane lastninske pravice na njemu pripadajočem zemljišču, strinja s prvostopenjskim, da zato tudi s tega stališča ni mogoče govoriti o obstoju terjatve, niti, da bi ta šele nastala. Prepričljiva je ocena sodišča prve stopnje, da bo usoda pripadajočega zemljišča, parcel ... in ..., kot splošnih skupnih delov že obstoječih stavb v etažni lastnini ... in ... tudi po ugoditvi zahtevku za dokončanje vzpostavitve etažne lastnine, ostala nespremenjena, saj temelji na pravilni oceni k predlogu priloženega lokacijskega dovoljenja iz leta ..., v katerem je izrecno navedeno, da je funkcionalno zemljišče k preurejenemu delu pritličja že obstoječe zemljišče. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da upravna odločba ne izvzema iz tega obstoječega funkcionalnega zemljišča prav nobenega dela, ki bi naj predstavljal funkcionalno (pripadajoče) zemljišče le k preurejenemu delu stavbe (t.i. Pasaži), zato je utemeljeno zaključilo, da to potrjuje, da ostajata parceli ... in ... splošno skupno pripadajoče zemljišče obema stavbama ... in ... ter preurejenemu delu stavbe ... - t.i. Pasaži (ki pa je še vedno del stavbe ...). Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da je takšno stališče sodišča nevzdržno. Prav tako ne drži, da je protispisna in samovoljna odločitev sodišča, da iz priloženega lokacijskega dovoljenja ne izhaja, da k Pasaži pripada omenjeno funkcionalno zemljišče, saj sodišče ni tako ugotovilo niti odločilo. Neutemeljen je tudi očitek, da sodišče navedb predlagateljev, ki so utemeljevali, da izpostavljeni del zemljišča predstavlja pripadajoče zemljišče le k Pasaži, sploh ni presojalo. Sodišče je opravilo zadostno presojo za sprejeto odločitev. Presoja ostalih navedb je bila glede na obrazloženo nepotrebna, saj ne bi vplivala na spremembo sprejete odločitve. Do vseh iz predloga povzetih navedb oziroma do navedb, s katerimi predlagatelji utemeljujejo predlog, se bo moralo sodišče opredeliti v meritornem sklepu. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodišče teh navedb ni presojalo, in niso podane očitane bistvene kršitve. Predlagatelji v pritožbi po obrazloženem zmotno menijo, da sta parceli ... in ... nepravilno določeni kot skupno pripadajoče zemljišče treh stavb, pri čemer glede na obrazloženo zmotno sklepajo, da je stavba z naslovom U. ... (Pasaža) ena od stavb. Ne drži pritožbena navedba, da je odločitev sodišča, da predlagatelji samo zato, ker so solastniki, s tem niso izkazali verjetnosti zahtevka glede določitve pripadajočega zemljišča k stavbi, napačna in nezakonita. Kot je navedlo sodišče v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, prvenstveno že zaradi tega (in to za pravilen zaključek sodišča o neizkazanosti prvega pogoja za izdajo začasne odredbe zadošča), ker terjatev, ki jo v tem primeru predstavlja zahtevek glede pripadajočega zemljišča k stavbi - Pasaži, ki kot stavba ne obstoji, verjetnost tega zahtevka ni izkazana, s tem pa tudi ni izkazana verjetnost terjatve.

11. Solastniki skupnih delov imajo pravico imeti stvar (pripadajoče zemljišče) v posesti, ga uporabljati in uživati ter le skupaj s posameznim delom z njim razpolagati. Pritožbeno sodišče deli mnenje prvostopenjskega sodišča, da med predlagatelji in nasprotnimi udeleženci, vsemi kot etažnimi lastniki, očitno obstoji spor o uporabi stvari, skupnega pripadajočega zemljišča, ki ga imajo v solastnini. Z ozirom na to, da gre za splošne skupne dele stavb - pripadajoče zemljišče in etažne lastnike, gre za vprašanje, ki so ga etažni lastniki dolžni medsebojno urediti po pravilih urejanja medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki s pogodbo o medsebojnih razmerjih. V slednji pogodbi je potrebno, skladno s prvim odstavkom 116. člena Stvarnopravnega zakonika dogovoriti tudi način uporabe skupnih delov. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da takšno urejanje ni predmet odločanja sodišča v postopku ugotavljanja pripadajočega zemljišča k stavbi. Ne drži pritožbena navedba, da je neumestna opazka sodišča o obstoju spora o uporabi stvari, saj je iz navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe, predvsem navedb o nevarnosti2 jasno razvidno, da spor obstoji.

12. Neutemeljeni so pritožbeni očitki sodišču, da naj bi prejudiciralo odločitev, saj je zgolj ocenilo verjetnost obstoja terjatve (zahtevka), pri čemer se je upravičeno, glede na zahtevne pogoje za začetek postopka (41. člen ZVEtL-1) oprlo na podatke v katastru stavb, po katerem pa t.i. Pasaža kot posebna stavba ne obstaja. Kot navaja tretja nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo, niti dodelitev naslova stavbi niti dejstvo določitve upravnika po nobeni določbi veljavnih predpisov ne predstavlja konstitutivnega elementa za ″nastanek″ stavbe. Pritrditi je tretji nasprotni udeleženki, da je neutemeljeno zato tudi pritožbeno zatrjevanje predlagateljev, da je izpostavljeni del zemljišča (označeni del parcele ... in ...) edini vhod za kletni del stavbe z naslovom U., saj je ta naslov eden od štirih naslovov stavbe ..., in nikakor ne gre za naslov t.i. Pasaže, kot neutemeljeno zatrjujejo predlagatelji. Kot je navedeno v odgovoru na pritožbo, dejstvo, da ima stavba več naslovov, sploh ne pomeni, da vsak naslov označuje drugo stavbo, kot očitno zmotno tolmačijo predlagatelji, ampak zgolj, da ima več ločenih vhodov. Tudi s povzemanjem navedb iz predloga za dokončanje etažne lastnine, da stavbi, ki se nahajata v stavbi ... že več kot 20 let delujeta povsem samostojno, da nimata nobene fizične povezave, ki bi omogočala prehod iz ene v drugo stavbo, da ima vsaka stavba samostojno urejeno prezračevanje, električno oskrbo, oskrbo z vodo, komunikacijske povezave, komunalne vode in požarno varnost ter da je tudi namembnost različna, predlagatelji ne morejo ovreči pravilnega zaključka sodišča iz 10. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa.

13. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da predlagatelji niso izkazali za verjetno, da terjatev obstoji, in predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnilo. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker ni po uradni dolžnosti upoštevnih procesnih in materialnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse pa v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ima podlago v določbi prvega odstavka 151. člena ZPP. Stroški v zvezi z začasno odredbo bodo delili usodo vseh drugih za pravdo potrebnih stroškov.

1 Po določbi 41. člena ZVEtL-1 (pogoji za začetek postopka) se postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča lahko začne, če je bila stavba, h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče, zgrajena pred 1. januarjem 2003, in če lastnik stavbe v zemljiški knjigi še nima vpisane lastninske pravice na njenem pripadajočem zemljišču. 2 Predlagatelji med drugim navajajo, da so postavili na prostoru, ki predstavlja funkcionalno zemljišče k Pasaži najprej zaporno rampo za varovanje dostopa do parkirnih mest in dovoza do vhoda v kletne prostore Pasaže, ki je bila večkrat poškodovana, zato so jo lastniki Pasaže večkrat zamenjali, o teh dogodkih pa podali ustno ovadbo, nato so se odločili namesto zapornice prostor označiti z belimi talnimi oznakami, s prometnim znakom in posebno opozorilno tablo, a tudi takšna opozorila ne zadostujejo, saj je dovoz do vhoda in dostop v Pasažo večino časa oviran.