Jedro

V revizijskem postopku je sporen zgolj začetek teka obresti od pravnomočno prisojene terjatve za plačilo odškodnine; vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočnega sklepa je za to enaka nič.

Izrek

Revizija se zavrže. Nasprotna udeleženka je dolžna predlagateljici v petnajstih dneh povrniti njene revizijske stroške v znesku

1.404,60

EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Predlagateljica uveljavlja plačilo odškodnine na podlagi 73. člena Zakona o denacionalizaciji(1) (v nadaljevanju ZDen).

2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je n asprotna udeleženka dolžna predlagateljici za solastninski delež 12/100 parc. št. 17/1, vpisane v vl. št. 147 k. o. ... (sedaj parc. št. 26/20, 26/21, 26/22 in 26/23, vl. št. 147 k. o. ...), ki v naravi predstavlja poslovni prostor v pritličju stavbe ..., plačati odškodnino v višini 270.000 EUR v obliki obveznic, v treh mesecih po pravnomočnosti te odločbe, z obrestmi v skladu z Zakonom o Slovenskem odškodninskem skladu (v nadaljevanju ZSOS) in Uredbo o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad (v nadaljevanju Uredba).

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo n

asprotne udeleženke in v izpodbijanem obrestnem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

4. Zoper ta sklep je n

asprotna udeleženka vložila revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in predlaga, naj Vrhovno sodišče sklep sodišča druge stopnje tako spremeni, da predlagateljici prizna odškodnino v višini 270.000 EUR v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada z obrestmi od 16. 10. 2007, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v nov postopek. Navaja, da vrednost izpodbijanega dela pravnomočnega sklepa presega z zakonom določeno vrednost in znaša 177.989,43 EUR. Meni, da je sporen način in s tem v zvezi višina izplačila iz naslova obveznic kot glavni zahtevek.

5. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in predlagateljici, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrženje, podredno pa zavrnitev.

6. Vloge, naslovljene Odgovor nasprotne udeleženke na odgovor predlagateljice na revizijo nasprotne udeleženke, vložene 24. 4. 2009, to je po izteku roka za revizijo (sklep sodišča druge stopnje je bil nasprotni udeleženki vročen 20. 10. 2008), Vrhovno sodišče ni upoštevalo.

7. Revizija ni dovoljena.

8. V obravnavani zadevi gre za razmerje med zavezancem za vrnitev denacionaliziranega premoženja (konkretno predlagateljico) in zavezancem za plačilo odškodnine v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada (konkretno nasprotno udeleženko), ki ga ureja 73. člen ZDen in je predmet posebnega nepravdnega postopka, ki teče po določbah devetega poglavja Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP)(2). V tem postopku je zoper odločbo sodišča druge stopnje dovoljena revizija (le), če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predpisuje kot pogoj za dovoljenost revizije (103. člen ZNP). V skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP(3) je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega 4.172,93 EUR (prej 1,000.000 SIT), m erila za ugotovitev vrednosti spornega predmeta pa so določena v 39. in naslednjih členih ZPP. Vrhovno sodišče pojasnjuje, da se v primeru – kakršen je tudi konkretni ‫–

, ko je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka(4); postranske terjatve, med katere sodijo tudi (zamudne) obresti, se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot (samostojen) glavni zahtevek. Povedano drugače, postranske terjatve, kadar so to tudi v procesni obliki, to je postranski (procesni) zahtevek, ne vplivajo na ugotovitev vrednosti spornega predmeta.

9. V konkretni zadevi je p redlagateljica uveljavljala plačilo odškodnine v višini

270.000 EUR (v obliki obveznic) z zamudnimi obrestmi (v skladu z ZSOS in Uredbo);(5) obrestni zahtevek je torej uveljavljala poleg glavničnega zahtevka ( katerega vrednost je /bila/ ves čas postopka enaka). Z obravnavanim predlogom sta kumulirana glavni (materialnopravni) zahtevek (za plačilo odškodninske terjatve) in postranski (materialnopravni) zahtevek (za plačilo na to terjatev nanašajočih se obresti)(6); obresti

tako v tem primeru (lahko) pomenijo samo postransko terjatev oziroma postranski procesni zahtevek, pri čemer je bistveno, da to naravo ohranijo ves čas postopka, in sicer tudi v primeru, ko se z revizijo izpodbija le odločitev o njih. V konkretnem revizijskem postopku je sporen zgolj začetek teka obresti od pravnomočno prisojene terjatve za plačilo odškodnine na podlagi 73. člena ZDen v višini

270.000 EUR ;

v rednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočnega sklepa je zato v skladu z ustaljeno prakso tega sodišča enaka nič.(7)

10. V obravnavanem primeru relevantna vrednost spornega predmeta torej ne presega (zgoraj navedene) mejne vrednosti iz drugega odstavka 367. člena ZPP, zato revizija nasprotne udeleženke ni dovoljena(8) in jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP v zvezi s

četrtim odstavkom 384. člena istega zakona in

37. členom ZNP

zavrglo.

11. Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP).

V konkretnem primeru nasprotna udeleženka do povrnitve revizijskih stroškov ni upravičena, ker z revizijo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s

37. členom ZNP ), dolžna pa je predlagateljici (na isti pravni podlagi) povrniti 1.404,60 EUR njenih stroškov za odgovor na revizijo, ki ji jih je Vrhovno sodišče odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo.

Op. št. (1): Po tej določbi gre zavezancem, iz katerih sredstev se po istem zakonu vrne nepremičnina, ki so jo pridobili odplačno, odškodnina po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini, in sicer v obliki obveznic v breme Slovenskega odškodninskega sklada.

Op. št. (2): Primerjaj šesti odstavek 106. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1).

Op. št. (3): Primerjaj tudi četrti odstavek 384. člena istega zakona.

Op. št. (4): Ta je namreč drugače od vrednosti postranskih zahtevkov praviloma stabilna in vnaprej znana ter zato primernejša za oceno, na katero se vežejo (pomembne) procesne posledice.

Op. št. (5): Primerjaj 1. točko zadnjega odstavka predloga za plačilo odškodnine za denacionalizirano nepremičnino z dne 19. 11. 2007 na list. št. 2. Op. št. (6): Dodati velja, da t

udi kadar se zapadle, pa neplačane obresti pripišejo h glavnici, še vedno predstavljajo obresti kot stransko terjatev.

Op. št. (7): Primerjaj odločbe II Ips 726/2008 z dne 25. 9. 2008, II Ips 215/2008 z dne 17. 9. 2009 in II Ips 245/2011 z dne 12.1.2012. Primerjaj tudi sklep Ustavnega sodišča RS Up-70/06 z dne 27. 12. 2007. Op. št. (8): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 34/2006 z dne 11. 5. 2006.