Jedro

Navedbe o tem, kdaj je tožnik zvedel za izdajo sklepa z dne 22. 3. 2012, je podal šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep, kar pa je prepozno. Prvostopni organ tudi ni bil dolžan tožnika pozivati, da svoj predlog dopolni z navedbo glede pravočasnosti predloga. Dokazno breme, da je predlog za obnovo postopka vložen pravočasno, je namreč na strani predlagatelja postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ zavrgel predlog tožnika za obnovo postopka vpisa stavbe št. 1322-785 z naslovom … in povezane s parc. št. 3051/33 in s parc. št. 3998 k.o. … v kataster stavb, ki je bil končan s sklepom GURS, Območne geodetske uprave Sevnica št. 02132-00064/2012-2 z dne 22. 3. 2012. V zvezi s preizkusom pravočasnosti predloga za obnovo postopka prvostopenjski organ na podlagi vpogleda v upravno dokumentacijo, ki se nanaša na ta postopek (uradni zaznamek, sestavljen pri geodetski upravi 13. 6. 2012), ugotavlja, da se je tožnik že 13. 6. 2012 zglasil v prostorih geodetske pisarne … in povedal, da ni prejel dokumentacije o vpisu stavbe v kataster stavb (sklep) za stavbo z naslovom ..., v kateri prebiva. Zaprosil je za kopijo elaborata o vpisu stavbe v kataster stavb v celoti, skupaj s sklepom, čemur je geodetska uprava ugodila. Predlog za obnovo postopka pa je vložil 15. 7. 2012. Glede na to, da je tožnik za izdajo sklepa z dne 22. 3. 2012 izvedel že tekom njegovega obiska v prostorih geodetske pisarne Krško dne 13. 6. 2012, predlog za obnovo postopka pa je vložil šele 15. 7. 2012, t.j. po poteku enomesečnega roka od dneva, ko je izvedel, da je bil sklep izdan, organ zaključuje, da je njegov predlog prepozen, zato ga je potrebno na podlagi drugega odstavka 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavreči. V nadaljevanju obrazložitve prvostopenjski organ še ugotavlja, da tožnik v predlogu za obnovo postopka tudi okoliščine, na katero se predlog opira, t.j. obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP, ni verjetno izkazal. Zato je predlog za obnovo postopka zavrgel tudi iz tega razloga. Navaja, da iz zemljiške knjige izhaja, da predmetna stavba v času, ko je potekal postopek vpisa te stavbe v kataster stavb, ni bila vpisana v zemljiško knjigo. To pomeni, da je v takšnem primeru stranka v postopku vpisa stavbe v kataster stavb ob upoštevanju prvega odstavka 81. člena, petega odstavka 84. člena, prvega odstavka 11. člena ter prvega in drugega odstavka 12. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) lastnik parcele, na kateri stoji stavba ter morebitni pridobitelj parcele, na kateri stoji stavba ter vlagatelj zahteve za vpis stavbe v kataster stavb. Iz zemljiške knjige izhaja, da tožnik v času postopka vpisa stavbe v kataster stavb, ki je bil končan s sklepom z dne 22. 3. 2012, v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik parcel, na katerih stoji stavba, niti ni bil pridobitelj teh parcel v smislu 12. člena ZEN. Zato meni, da v postopku vpisa stavbe v kataster stavb ne more nastopati kot stranka. Četudi je sklenil kupoprodajno pogodbo o prodaji stanovanja v navedeni stavbi, pa ni poskrbel za vpis lastninske pravice v svojo korist v zemljiško knjigo. Prav tako je prvostopenjski organ prepričan, da tožnik ne more biti stranka v postopku vpisa stavbe v kataster stavb, četudi je kot lastnik vpisan v register nepremičnin.

2. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnil z odločbo z dne 23. 8. 2013. 3. Tožnik v tožbi navaja, da ne drži ugotovitev izpodbijanega sklepa, da je bil z odločbo z dne 22. 3. 2012 seznanjen 13. 6. 2012. Izpostavlja, da se je prvič osebno oglasil na geodetski upravi 19. 6. 2012, ker kljub pisni zahtevi ni prejel dokumentacije o vpisu stavbe št. 1322-785 v kataster stavb. Tega dne mu je bila izročena kopija elaborata o vpisu stavbe v kataster stavb. Doma pa je ob pregledu dokumentov ugotovil, da med prejeto dokumentacijo ni sklepa o vpisu stavbe v kataster stavb, zato se je 20. 6. 2012 ponovno oglasil na geodetski upravi, kjer so mu izročili tudi sklep z dne 22. 3. 2012. Izpostavlja tudi, da z uradnim zaznamkom, ki naj bi izkazoval drugačen datum njegovega prejema kopij, ni seznanjen, zagotovo pa ni bil sestavljen v njegovi prisotnosti, še manj ga je podpisal in s tem potrdil njegovo verodostojnost. Po pošti pa je sklep z dne 22. 3. 2012 prejel šele 9. 3. 2013. Poudarja pa tudi, da predloga za obnovo postopek ni vložil 15. 7. 2012, kot to navaja organ v izpodbijanem sklepu, temveč 18. 7. 2012. V nadaljevanju tožbe navaja, da je prvostopenjski organ nepravilno ugotovil, da okoliščina, na katero se predlog opira, t.j. obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP, ni verjetno izkazan. Pravno naziranje upravnega organa glede 11. in 12. člena v povezavi z 81. in 84. členom ZEN, je zmotno. ZEN namreč v 11. členu določa, da so stranke v postopku za izdelavo elaboratov in v upravnih postopkih geodetske uprave le lastniki, ki so vpisani v zemljiški knjigi, razen, če zakon ne določa drugače. ZEN pa v posameznih določbah to, kdo so stranke, tudi določa drugače. Pri tem se sklicuje na določbo 75. člena tega zakona ter na 81. člen ZEN, po katerem lahko zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb vložijo tudi uporabniki. Enako 99. člen tega zakona določa, da se evidentira kot lastnik tudi oseba, ki je sklenila ustrezen pravni posel (npr. kupoprodajno pogodbo). Tožnik se je izkazal s kupoprodajno pogodbo, iz katere nedvoumno izhaja, da je pridobil pravico do pridobitve lastninske pravice na zadevni stavbi in je na tej podlagi tudi vpisan v register nepremičnin. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli obnovo postopka vpisa stavbe št. 1322-785 z naslovom … , v kataster stavb.

4. Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik predlog za obnovo postopka, končanega s sklepom GURS, Območne geodetske uprave Sevnica št. 02132-00064/2012-2 z dne 22. 3. 2012, vložil pravočasno ter ali je verjetno izkazal obstoj obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP, na katero se v predlogu za obnovo postopka nesporno sklicuje.

7. Po določbi 5. točke prvega odstavka 263. člena ZUP stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu od dneva, ko je zvedela, da je bila odločba izdana. Med strankama je sporno, kdaj je tožnik zvedel, da je bil sklep o vpisu stavbe št. 1322-785 z naslovom … in povezane s parc. št. 3051/33 in s parc. št. 3998 k.o. ..., v kataster stavb z dne 22. 3. 2012 izdan.

8. Sodišče ugotavlja, da tožnik v predlogu za obnovo postopka ni navedel, kdaj je zvedel za izdajo sklepa o vpisu stavbe na naslovu … z dne 22. 3. 2012, v kataster stavb, v upravnem spisu zadeve pa se nahaja uradni zaznamek, v katerem je navedeno, da se je 13. 6. 2012 v geodetski pisarni … zglasil tožnik in povedal, da ni prejel dokumentacije o vpisu stavbe v kataster stavb (sklep) za objekt na naslovu ..., v katerem prebiva. Zato je zaprosil za kopijo elaborata o vpisu stavbe v kataster stavb v celoti skupaj s sklepom. Elaborat mu je bil skopiran in predan. Navedeni uradni zaznamek je zapisala A.A. in navedla datum 13. 6. 2012. 9. Kdaj je predlagatelj zvedel za izdajo sklepa o vpisu stavbe v kataster stavb, je dejansko vprašanje, pri čemer je dokazno breme, da je predlog vložen pravočasno, na strani predlagatelja postopka - tožnika. Kot že navedeno pa tožnik v samem predlogu za obnovo postopka ni navedel relevantnih okoliščin in tudi ne izkazal njegove pravočasnosti. Navedbe o tem, kdaj je zvedel za izdajo sklepa z dne 22. 3. 2012, je podal šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep, kar pa je po presoji sodišča prepozno. Po določbi 265. člena ZUP mora namreč stranka v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoliščine, na katere opira predlog in okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku. Po določbi prvega odstavka 267. člena ZUP mora organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, ko prejme predlog, preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Če pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, predlog pristojni organ s svojim sklepom zavrže (drugi odstavek 267. člena ZUP). Glede na citirano določbo 267. člena ZUP organ po mnenju sodišča tožnika tudi ni bil dolžan pozivati, da svoj predlog dopolni z navedbo glede pravočasnosti predloga, saj teh okoliščin v predlogu za obnovo postopka sploh ni navedel. 10. Glede na to, da je, kot že povedano, dokazno breme, da je predlog za obnovo postopka vložen pravočasno, na strani predlagatelja postopka - tožnika ter da tožnik v predlogu te okoliščine ni niti zatrjeval, kaj šele izkazal, prav tako pa tudi svojih trditev, da je za izdajo sklepa z dne 22. 3. 2012 zvedel šele 19. oziroma 20. 6. 2012, ki jih podaja v pritožbi in tožbi, ni z ničemer izkazal ter glede na to, da se v upravnem spisu zadeve nahaja uradni zaznamek z dne 13. 6. 2012, sodišče zaključuje, da tožnik ni verjetno izkazal, da je predlog za obnovo postopka vložil pravočasno.

11. Tako tožbena trditev, da je predlog za obnovo postopka vložil šele 18. 7. 2012 in ne 15. 7. 2012, kot navaja organ v izpodbijanem sklepu, na odločitev ne more vplivati, zato je sodišče niti ni vsebinsko presojalo.

12. Ker je moral organ predlog za obnovo postopka že iz razloga nepravočasnosti zavreči na podlagi določbe drugega odstavka 267. člena ZUP, sodišče tožbenega ugovora, ki se nanaša na verjeten obstoj obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena ZUP, po vsebini ni obravnavalo.

13. Tožbo je sodišče zavrnilo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), saj je ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožbene navedbe pa neutemeljene.