Jedro

Ker predloga za delitev solastnih nepremičnin smiselno ni mogoče razčleniti na ˝temelj˝ in ˝višino˝, izdaja vmesne odločbe v delitvenem postopku ne pride v poštev. Cilj tega postopka je izdaja sklepa, s katerim sodišče solastno stvar razdeli. Način delitve ni odločitev po temelju, pač pa zakonska podlaga, po kateri sodišče odloči upoštevajoč vse okoliščine in kriterije.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo „vmesni sklep“, s katerim je odločilo, da se delitev nepremičnin - parcel št. 1952 1041, 1042/1 in 1042/2 opravi tako, da se parcele fizično delijo glede na površino in z morebitnim doplačilom v denarju (I.), da se stroške rušenja stavbe 236 v znesku 6900 EUR upošteva za obe udeleženki glede na njune solastne deleže (II.), kot tudi stroške manjvrednosti parcele 1041 v znesku 827,71 EUR (III.).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica in vsebinsko nasprotuje taki odločitvi sodišče, predlaga razveljavitev sklepa in opredeljuje pritožbene stroške.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in se zavzela za njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Izdaje odločbe, kakršna je izpodbijani sklep, zakon ne predvideva. Vmesno sodbo (in smiselno vmesni sklep) je mogoče izdati le v primeru, ko toženec (oziroma nasprotni udeleženec v nepravdnem postopku) izpodbija tako podlago kakor tudi višino zahtevka, pa je stvar glede podlage zrela za odločbo (315. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)). Ker predloga za delitev solastnih nepremičnin smiselno ni mogoče razčleniti na ˝temelj˝ in ˝višino˝, izdaja vmesne odločbe v delitvenem postopku ne pride v poštev. Cilj tega postopka je izdaja sklepa, s katerim sodišče solastno stvar razdeli. Način delitve ni odločitev po temelju, pač pa zakonska podlaga, po kateri sodišče odloči upoštevajoč vse okoliščine in kriterije. Pri fizični delitvi sodišče s sklepom odloči, katere stvari ali njihove dele pridobi v izključno last vsak ali nekateri od dotedanjih solastnikov. Pred odločitvijo o tem mora sodišče celovito presoditi vse okoliščine, ki v skladu s 70. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) vplivajo na delitev stvari (velikost solastniških deležev, upravičen interes za prevzem (dela) stvari); ko se razčistijo vsa vprašanja, ki se nanašajo na delitev, je treba izdati enoten, končen in edini sklep o delitvi.1 Narava postopka za delitev solastnih nepremičnin zahteva, da so vsa vprašanja delitve celovito obravnavana in da je o zadevi enotno odločeno.

6. Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 315. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP. Zato je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep je razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP). Sodišče prve stopnje naj v okviru trditev in predlogov udeleženk razčisti vsa vprašanja, ki se nanašajo na delitev predmetnih nepremičnin, in odloči o delitvi.

7. Odločitev o pritožbenih stroških je na podlagi 3. odst. 165. čl. ZPP pridržalo za končno odločbo.

1 Prim tudi. sklepa tukajšnjega pritožbenega sodišča VSL II Cp 929/2014 in sklep VSL II Cp 2214/2018.