Jedro

Pričakovati je, da bodo prej začeti postopki, ki so po zakonu hitri, rešeni kmalu in prej kot obravnavani odškodninski spor.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom prekinilo postopek do pravnomočnega končanja postopkov pred istim sodiščem I Pg 209/2021, I Pg 227/2021, I Pg 300/2021 in I Pg 316/2021. Ugotovilo je, da je med strankama sporno kdo je zakoniti zastopnik tožeče stranke, čeprav se je na podlagi sklepa skupščine z dne 23. 4. 2021 ob 6.30 uri izbrisal toženec kot zakoniti zastopnik iz sodnega registra ter se je vpisal A. A., pri čemer je pravnomočna odločitev registrskega sodišča. Glede na to, da so v teku postopki na ugotovitev zakonitosti sklepov, sprejetih na skupščinah 23. 4. 2021, 7. 7. 2021 in 8. 7. 2021, se bo s tem razjasnilo vprašanje zakonitega zastopnika.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je iz sodnega registra jasno razvidno kdo je direktor tožeče stranke. Vpis A. A., ki je podpisnik pooblastila za zastopanje, je pravnomočen in je bil podvržen presoji višjega sodišča po sklepu II Cpg 100/2021 z dne 6. 10. 2021. S tem sklepom sta postala pravnomočna izbrisa prejšnjega direktorja (toženca) ter prejšnjega prokurista. Tako so že razsojena vsa sporna vprašanja glede zakonitega zastopstva v tožeči stranki ter predhodno vprašanje v tem postopku ne obstaja, sodišče ga v obrazložitvi niti ne opredeljuje. Glede na jasno razrešena vsa sporna vprašanja v registrskih postopkih ni argumenta, da bi bila ekonomsko upravičena prekinitev postopka, da bi prispevala k smotrnosti in pospešitvi postopka. Da družba lahko tekoče posluje (s tožbo zahteva vračilo nastale škode), ne more in ne sme biti vezana na gospodarske spore, vezane na reševanje skupščinskih sklepov. Kolikor bi sodišča prekinjala sodne postopke na način, kot v predmetnem, lahko gospodarske družbe prenehajo s poslovanjem, saj jim je onemogočena osnovna pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Povračilo škode, ki ga vtožuje, ni majhno in je pomembno za nemoteno poslovanje, tožeča stranka pa je upravičena do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navaja, da vpis v sodni register ne dokazuje zakonitosti imenovanja. Vprašanje imenovanja zakonitega zastopnika je predmet sodnega postopka, ki se nanaša na vprašanje zakonitosti skupščinskih sklepov. V nobenem izmed postopkov, ki predstavljajo matične postopke glede temelja imenovanja zakonitega zastopnika, sodišče še ni odločilo. V primeru registrskega postopka Srg 2021/20987, ki je bil pravnomočno zaključen s sklepom II Cpg 100/2021, gre za postopek, ki ne predstavlja matičnega postopka, v okviru katerega bo razrešeno vprašanje zakonitosti podlage imenovanja zakonitega zastopnika tožeče stranke. Sodišče razpolaga z listinami, ki jih je v zvezi s presojo zakonitega zastopstva tožeče stranke dolžno presoditi oziroma postopek prekiniti do pravnomočne odločitve v matičnem postopku ter se ne more sklicevati na podatke sodnega registra, za kar se neutemeljeno zavzema tožeča stranka. Prekinitev postopka ne bo bistveno zavlekla zadeve. Vsi postopki, ki se nanašajo na vprašanje zakonitosti skupščinskega sklepa, so v teku in je pričakovati, da bodo v kratkem izvedeni naroki za glavno obravnavo. Predmetni postopek je šele v začetni fazi. Prav tako predmetna zadeva ne predstavlja nujne ali prednostne zadeve, pri čemer ni izkazano, da bi tožeča stranka vsled prekinitve utrpela škodo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, (-) da iz obrazložitve sklepa ni moč razbrati zakaj se je odločilo prekiniti postopek do pravnomočnega končanja postopka v zadevah, (-) da je pavšalno, površno in nepravilno povzelo navajanja strank, (-) da ni razvidno kaj je katera stranka navajala, (-) da iz obrazložitve ni razvidno ali je sodišče odločilo o prekinitvi postopka na predlog strank ali ne, (-) da ni moč razbrati kaj naj bi bilo predhodno vprašanje, (-) absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sklep se da preizkusiti, mogoče je ugotoviti zakaj se je sodišče odločilo prekiniti postopek in kaj naj bi bilo predhodno vprašanje: ker je sporno kdo je zakoniti zastopnik tožeče stranke (4. točka obrazložitve sklepa) ter ker so v teku štirje postopki na ugotovitev zakonitosti sklepov skupščin, v katerih se bo razjasnilo vprašanje zakonitega zastopnika (5. točka obrazložitve sklepa). Sodišče je odločilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP (5. točka obrazložitve sklepa), za kar ne potrebuje predloga strank.

6. Tudi ne držita očitka: (-) da iz obrazložitve ne izhaja tehtanje ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka v smeri zagotovitve ustavne in konvencijske pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja, (-) da prvostopenjske odločbe ni moč preizkusiti, ker naj ne bi bili določno navedeni razlogi za prekinitev postopka (sklep VSL I Cp 2088/99). Povzeta je že bila ugotovitev sodišča prve stopnje, da so v teku štirje sodni postopki v zvezi s sklepi štirih skupščin tožeče stranke (2. točka obrazložitve sklepa). Če sodišče ne bi prekinilo postopka, bi to pomenilo, da mora samo rešiti sporna dejanska in pravna vprašanja štirih postopkov, kar kaže na razumno tehtanje predpostavk.

7. Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je iz sodnega registra razvidno kdo je direktor tožeče stranke, da je ter prejšnjega prokurista, da se vpis in izbris nanašajo na datum podelitve/prenehanja pooblastila 23. 4. 2021. To sicer drži, vendar tožeča stranka neutemeljeno navaja: (-) da so pravnomočnim izbrisom prejšnjega direktorja – toženca in vpisom novega direktorja po sklepu višjega sodišča II Cpg 100/2021 z dne 6. 10. 2021 razsojena vsa sporna vprašanja glede zakonitega zastopstva v tožeči stranki, (-) da ne obstaja predhodno vprašanje, (-) da je sodišče bistveno kršilo določbo pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, (-) da ni pravilno oziroma sploh ni uporabilo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, (-) da je sklep nepravilen in nezakonit, (-) da je podana napačna uporaba materialnega prava, (-) da sodišče ni uporabilo Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) in Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg) glede zakonitega zastopnika d.o.o., pa bi jih moralo uporabiti ali jih ni uporabilo pravilno, (-) da je podana zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja. Pravnomočno končani postopek vpisa novega direktorja tožeče stranke in izbrisa prejšnjega direktorja v sodnem registru ni bil matični postopek in zato ne predstavlja razsoje o spornem predhodnem vprašanju, še manj o tožbenem zahtevku, saj je registrsko sodišče presojalo samo predpostavke za vpis v sodni register. Matični postopek je pravdni postopek in v tem oziroma teh se bo presojala zakonitost podlage za vpis zakonitega zastopnika. Če bo ugodeno tožbi zaradi neveljavnosti skupščinskih sklepov, bo pravnomočna sodba podlaga za ponovni vpis spremembe zakonitega zastopnika v sodni register.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so pri tožeči stranki potekale štiri skupščine 23. 4. 2021 (dve ta dan), 7. 7. 2021 in 8. 7. 2021, na katerih je prihajalo do sprememb zakonitih zastopnikov in o izvedenih skupščinah so sproženi štirje postopki na ugotovitev zakonitosti sklepov skupščin (2. in 5. točka obrazložitve sklepa). Te ugotovitve niso sporne. Glede na opravilne številke postopkov na ugotovitev nezakonitosti skupščinskih sklepov, so bili ti začeti pred obravnavano zadevo zaradi plačila odškodnine.

9. Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je povračilo škode, ki jo vtožuje, pomembno za nemoteno poslovanje družbe. Tega ni dokazala. Prav tako neutemeljeno navaja, da zato, da lahko tekoče posluje, ne more in ne sme biti vezana na kakršnekoli gospodarske spore, vezane na reševanje skupščinskih sklepov. Po tem stališču bi bilo v gospodarskih sporih ex lege prepovedano prekinjati postopke zaradi reševanja predhodnih vprašanj, kar je zmotno.

10. Toženec je v odgovoru na tožbo med drugim zatrjeval, da skupščina z dne 23. 4. 2021, ob 6. 30 uri (zapisnik te je bil podlaga za pravnomočni vpis zakonitega zastopnika tožeče stranke) ni bila zakonito sklicana niti ni bila sklepčna, saj je prisostvovalo 1.243 glasov, kar pomeni 36,68 % glasovalnih pravic (list. št. 14 spisa). Torej toženec (kot tožnik) v tožbi zaradi neveljavnosti skupščinskega sklepa zatrjuje, da je bil sklep sprejet na skupščini, ki ni bila sklicana v skladu z drugim odstavkom 295. člena ZGD-1, kar je ničnostni razlog po 1. alineji 390. člena ZGD-1. Postopek ugotavljanja ničnosti pa je v skladu s 393. členom ZGD-1 hiter. Torej je pričakovati, da bodo prej začeti postopki, ki so po zakonu hitri, rešeni kmalu in prej kot obravnavani odškodninski spor. Kot že pojasnjeno, bi moralo sodišče v slednjem rešiti vprašanje zakonitosti štirih skupščin.

11. Zato se v ugotovljenih dejanskih okoliščinah zadeve tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na varstvo ustavne in konvencijske pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja, saj ta ne pretehta ekonomičnosti in smotrnosti, ki je v prid prekinitvi postopka. Ponovno neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da je bistveno kršilo določbo pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, (-) da ni pravilno oziroma sploh ni uporabilo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, (-) da je sklep nepravilen in nezakonit, (-) da je podana napačna uporaba materialnega prava, (-) da sodišče ni uporabilo ZGD-1 in ZSReg glede zakonitega zastopnika d.o.o., pa bi jih moralo uporabiti ali jih ni uporabilo pravilno, (-) da je podana zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP, ki določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen).

12. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

13. Tožeča stranka sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).

14. Tudi toženec sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).