Jedro

Ker so dolžniki predlog vložili sami, pri tem pa niso izkazali, da imajo opravljen pravniški državni izpit, njihov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Sklicevanje dolžnikov na kazensko zadevo I Ips 48832/2014 ni utemeljeno, saj se v konkretnem primeru uporabljajo postopkovne določbe ZPP (15. člen ZIZ), Ustavno sodišče RS pa je ustavno skladnost prej pojasnjene ureditve že presojalo in odločilo, da država lahko na tak način pogojuje dostop do Vrhovnega sodišča zaradi visoke strokovne zahtevnosti postopkov z izrednimi pravnimi sredstvi.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dolžnikom naložilo, da morajo upniku v osmih dneh povrniti 525,96 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo dolžnikov zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Dolžniki so nato zoper sklep sodišča druge stopnje pri Vrhovnem sodišču vložili laično vlogo, poimenovano „PRITOŽBA (V SKLADU S 127. ČLENOM URS)“. Sodiščema prve in druge stopnje očitajo, da nista izvedli javnega in poštenega sojenja. Trdijo, da jim ni bilo omogočeno izvajanje dokazov v njihovo korist. Menijo, da so stroški izvršbe nesorazmerni in nezakoniti. Navajajo, da je sodišče ugodilo stroškovniku cenilca, čeprav cenitev ni bila izvedena objektivno. Dodajajo še, da izterjevani dolg ne obstaja in da zato ni podlage za ogled nepremičnin. Sklicujejo se na posamezne določbe Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP), Protokolov k EKČP ter na odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). Predlagajo razveljavitev sklepa o stroških ter izvedbo poštenega in javnega sojenja.

4. Vrhovno sodišče je dolžnike z dopisom z dne 8. 8. 2022 opozorilo na zahteve, ki jih za opravljanje pravdnih dejanj v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi predpisuje Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v tretjem in četrtem odstavku 86. člena, ter jih pozvalo, da v roku 8 dni sporočijo, ali kljub temu želijo, da o njihovi vlogi odloči Vrhovno sodišče, ki bo v tem primeru vlogo obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije. Dolžniki so nato v odgovoru z dne 23. 8. 2022 predlagali, da Vrhovno sodišče vsebinsko odloči o pritožbi in v zvezi s tem povzeli posamezne določbe ZS, URS in EKČP ter izpostavili, da Vrhovno sodišče v zadevi I Ips 48832/2014 z dne 31. 7. 2020 vsebinskega odločanja ni vezalo na opravljen pravniški državni izpit vložnika. Vrhovno sodišče je tako „pritožbo“ dolžnikov obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije.

5. Predlog ni dovoljen.

6. Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. Kot je Vrhovno sodišče dolžnikom z dopisom z dne 8. 8. 2022 že pojasnilo, lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)). Izjemoma sme pravdna dejanja v tovrstnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primeru, če imata opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu mora biti priložen predlogu za dopustitev revizije (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vrhovno sodišče pri tem še dodaja, da sklicevanje dolžnikov na kazensko zadevo I Ips 48832/2014 ni utemeljeno, saj se v konkretnem primeru uporabljajo postopkovne določbe ZPP (15. člen ZIZ), Ustavno sodišče RS pa je ustavno skladnost prej pojasnjene ureditve že presojalo in odločilo, da država lahko na tak način pogojuje dostop do Vrhovnega sodišča zaradi visoke strokovne zahtevnosti postopkov z izrednimi pravnimi sredstvi.1

7. Ker so dolžniki predlog vložili sami, pri tem pa niso izkazali, da imajo opravljen pravniški državni izpit, njihov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Npr. odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-137/00 z dne 10. 7. 2003, Up-1782/08-16, U-I-166/08-8 z dne 18. 6. 2009 ter U-I-277/09-8, Up-1333/09-7, U-I-287/09-10, Up-1375/09-9 z dne 14. 6. 2011.