Jedro

Kadar prvostopno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava ne ugotovi vseh odločilnih dejstev, je treba sodbo razveljaviti, da prvo sodišče ustrezno dopolni dokazni postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sta se toženca dolžna izseliti iz stanovanja v kraju K., ulica Š. 19 in ga izročiti tožnici ter ji povrniti pravdne stroške.

Proti sodbi se pritožujeta toženca, ki uveljavljata vse dovoljene pritožbene razloge iz 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku/77 (ZPP) ter pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne, ali pa jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navajata, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP, saj nekatere ugotovitve sodišča prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe niso skladne z listinami oziroma podatki spisa, poleg tega pa so razlogi deloma sami s seboj v nasprotju. Tudi dejansko stanje naj bi bilo zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno, saj iz izvedenih dokazov izhaja, da se je tožnica iz stanovanja izselila, v posledici tega pa je bil izpolnjen pogoj iz tč. VIII izročilne pogodbe za vselitev tožencev v sporno stanovanje.

Pomembno pa je tudi, da je bil med strankama sklenjen dogovor o skupni vselitvi v sporno stanovanje, kar pomeni, da je tudi tožnica soglašala s tem, da je izpolnjen pogoj za vselitev v stanovanje po že omenjeni določbi pogodbe.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje pri preizkusu sodbe prvostopnega sodišča sicer ne najde v pritožbi zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj razlogi izpodbijane sodbe niso sami s seboj v nasprotju, pa tudi razlogi o odločilnih dejstvih, glede vsebine listin oziroma izvedenih dokazov niso v nasprotju z vsebino teh dokazov. Pač pa je po mnenju pritožbenega sodišča prvostopno sodišče pri presoji zadeve materilanopravno zmotno zanemarilo pomen dogovora med pravdnima strankama v zvezi z vselitvijo v sporno stanovanje.

Sodišče prve stopnje je namreč po ugotovitvi, v tej smeri se s prvostopno dokazno presojo pritožbeno sodišče strinja, da tožnica ni prenehala uporabljati spornega stanovanja po svoji volji, temveč, da je bila zato prisiljena zaradi ravnanja njenega moža, svojo odločitev oprlo le na določbo tč. VIII sklenjene izročilne pogodbe. Pri tem pa sodišče prve stopnje ni posebej raziskalo in ocenilo vsebine dogovora med pravdnima strankama o tem, da se skupaj vselijo v sporno stanovanje. Ni razjasnilo, ali je bila skupna vselitev v sporno stanovanje namenjena le tožničini vselitvi v to stanovanje, ali pa je takšen njihov dogovor spremenil vsebino že omenjene določbe izročilne pogodbe. Izročilna pogodba je bila namreč sklenjena med pravdnima strankama oziroma med tožnico in prvotožencem in ta dva kot pogodbeni stranki sta sporazumno lahko posamezne določbe pogodbe, tudi tč.

VIII, sporazumno spremenila. Če je torej med pravdnima strankama obstajal dogovor o skupni vselitvi v stanovanje, je ta dogovor lahko podlaga za zakonito bivanje tožencev v spornem stanovanju, pri čemer v takšnem primeru ne glede na določbo tč. VIII pogodbe ni mogoče šteti, da sta toženca v stanovanju brez pravnega naslova. V tej smeri sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotavljalo, do izvedenih dokazov ni zavzelo ustreznega stališča in je tako glede odločilne okoliščine ostalo dejansko stanje zmotno oziroma nepopolne ugotovljeno. Zato je treba izpodbijano sodbo na podlagi 370. čl. ZPP razveljaviti ter zadevo vrniti prvemu sodišču v novo sojenje, da bo ponovilo že izvedene dokaze ter nato ponovno odločilo o zadevi.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 166. čl. ZPP.