Jedro

ZUS-1 dovolitev revizije ureja na drugačen način, kot je dovoljenost in dopustitev revizije urejena v ZPP, zato se v upravnem sporu ne uporabljajo določbe ZPP, ki urejajo postopek dopustitve revizije. Glede na navedeno predlog za dopustitev revizije v upravnem sporu ni dovoljen, zato ga je sodišče ob smiselni uporabi določb 89. člena ZUS-1 zavrglo. Po določbi osmega odstavka 112. člena ZPP bi se v primeru, ko je za stranko revizijo vložil pooblaščenec z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki je oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP (določba tretjega odstavka 86. člena ZPP se glede na določbo drugega odstavka 22. člena ZUS-1 v postopku v upravnem sporu ne uporablja), lahko štelo, da je revizija pravočasna, četudi bi prispela prepozno na pristojno sodišče, le v primeru, če bi se prepozna vložitev dala pripisati vlagateljevi očitni pomoti. Za takšno očitno pomoto pa ne gre, če je revizija naslovljena in vložena pri nepristojnem sodišču.

Izrek

I. Predlog za dopustitev revizije se zavrže. II. Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper dopolnilno odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 28. 12. 2007, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 8. 4. 2008, s katero je ta zavrnila njeno pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa. Z navedeno dopolnilno odločbo je prvostopenjski upravni organ odločil, da je tožeča stranka upravičena do odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe za podržavljeno kmetijsko zemljišče parc. št... v višini 36.410,99 DEM oziroma 18.616,64 EUR.

2. Zoper pravnomočno sodbo je tožnica po odvetniški družbi dne 27. 11. 2008 na Vrhovno sodišče Republike Slovenije vložila predlog za dopustitev revizije, dne 28. 11. 2008 pa je na Upravno sodišče vložila revizijo oziroma dopolnitev vloge z dne 27. 11. 2008. K 1. točki izreka:

3. Predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.

4. Revidentka je neposredno na Vrhovno sodišče naslovila in vložila predlog za dopustitev revizije, ki pa v upravnem sporu ni dovoljen. Določbe Zakona o pravdnem postopku - ZPP se namreč po določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporabljajo le za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena.

5. ZUS-1 v določbah 83. in 88. člena ureja postopek vložitve in dovolitve revizije. Po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe. Revizija se vloži pri upravnem sodišču v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotne stranke (88. člen ZUS-1). Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Iz navedenega izhaja, da ZUS-1 dovolitev revizije ureja na drugačen način, kot je dovoljenost in dopustitev revizije urejena v ZPP, zato se v upravnem sporu ne uporabljajo določbe ZPP, ki urejajo postopek dopustitve revizije.

6. Glede na navedeno predlog za dopustitev revizije v upravnem sporu ni dovoljen, zato ga je sodišče ob smiselni uporabi določb 89. člena ZUS-1 zavrglo.

K 2. točki izreka:

7. Revizija je prepozna.

8. V obravnavani zadevi je bila sodba Upravnega sodišča RS v Ljubljani, zoper katero je bila vložena revizija, odvetniku revidentke vročena 28. 10. 2008. Tridesetdnevni rok za vložitev revizije po prvem odstavku 83. člena ZUS-1, ki je začel teči dne 29. 10. 2008, je potekel v četrtek dne 27. 11. 2008 ob 24.00 uri. Revizija, ki jo je na Upravno sodišče vložila odvetniška družba, je bila poslana priporočeno po pošti dne 28. 11. 2008, kar je razvidno iz prejemnega potrdila na reviziji in iz potrdila pošte na poštni ovojnici. Revizija je bila torej vložena po izteku tridesetdnevnega roka iz prvega odstavka 83. člena ZUS-1 in je prepozna.

9. Na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati revidentkin predlog, da naj se predlog za dopustitev revizije, ki ga je zadnji dan pred iztekom roka vložila neposredno na Vrhovno sodišče, obravnava kot revizija, revizija z dne 28. 11. 2008 pa kot njena dopolnitev. Četudi bi bilo predlog za dopustitev revizije mogoče šteti za revizijo, bi bila ta prepozna, saj je navedena vloga, ki je bila naslovljena in vložena pri Vrhovnemu sodišču, na Upravno sodišče prispela po izreku roka za vložitev revizije, njeno naslovitev in vložitev na Vrhovno sodišče pa ni mogoče pripisati očitni pomoti. Revizija kot vloga, vezana na rok, je namreč pravočasna, če je po prvem oziroma drugem odstavku 112. člena ZPP (ki se po določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena) izročena v roku pristojnemu sodišču, in ne kateremukoli sodišču. Če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika (osmi odstavek 112. člena ZPP). Po navedeni določbi bi se torej v primeru, ko je za stranko revizijo vložil odvetnik, lahko štelo, da je revizija pravočasna, četudi bi prispela prepozno na pristojno sodišče, le v primeru, če bi se prepozna vložitev dala pripisati vlagateljevi očitni pomoti. Za takšno očitno pomoto pa ne gre, če je revizija naslovljena in vložena pri nepristojnem sodišču. Takšno stališče je vrhovno sodišče sprejelo že v zadevah, II Ips 727/2005 z dne 6. 3. 2008, II Ips 446/2006 z dne 20. 9. 2007, II Ips 445/2003 z dne 30. 9. 2004 in II Ips 253/2003 z dne 19. 6. 2003. 10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.