Jedro

Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi drugega odstavka 342. člena ZFPPIPP. Zoper tak sklep se sicer lahko pritožijo samo upniki, vendar je po presoji pritožbenega sodišča potrebno pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep zaradi varstva predkupne pravice, dovoliti tudi pritožniku kot predkupnemu upravičencu, saj je z izpodbijanim sklepom poseženo v njegov pravni položaj.

Pritožnik niti ne trdi, da je svojo predkupno pravico sploh skušal uveljaviti na način, kot to določa zakon (4. točka drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP), kljub temu, da je bil o tem ustrezno poučen. Zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da mu ni bila dana možnost uveljaviti predkupne pravice le zato, ker je bil pripravljen kupiti solastniški delež po ceni, za katero je bila nato na podlagi izvedene javne dražbe sklenjena prodajna pogodba s kupcema oziroma da je imel za to resni namen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom o izročitvi nepremičnine kupcu odločilo, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini z ID znakom ... 333 v korist oseb: A. A., do ¼ celote, in B. B., do ¼ celote.

2. Zoper sklep se je pritožil C. C. Navaja, da je solastnik nepremičnine, ki je predmet izpodbijanega sklepa in ki v naravi predstavlja gozd, in sicer do ½, s tem pa predkupni upravičenec. Imel je resni namen odkupiti drugo polovico gozda, nameraval se je udeležiti že prve dražbe, a jo je zamudil, ker je iskal lokacijo stečajnega upravitelja. Druge dražbe se iz osebnih razlogov ni mogel udeležiti, vendar je pred tem poklical stečajnega upravitelja, ki mu je zagotovil, da se tudi tokrat nihče drug ni prijavil na dražbo, zato je sklenil počakati na tretjo dražbo, a je bil nato presenečen, ko ga je B. B. seznanil, da je sedaj on solastnik gozda. Ker je imel kot predkupni upravičenec resni namen kupiti drugo polovico gozda, naj sodišče preveri ali so bile varščine s stranki B. B. in A. A. sploh vplačane, ker pritožnik v to dvomi. Sodišče naj tudi preveri ali je bil postopek javne dražbe izveden pravilno in zakonito, saj sam ni bil obveščen o prodaji nepremičnine, slednje je ugotovil na podlagi vpogleda v AJPES. Ker mu ni bila dana možnost uveljavljati predkupne pravice, pritožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek tako, da stečajnega upravitelja pozove, da njemu ponudi v podpis prodajno pogodbo za nakup nepremičnine.

3. V odgovoru na pritožbo je upravitelj pritožbi nasprotoval in pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

_Glede pravice pritožnika kot predkupnega upravičenca do pritožbe_

5. Dolžnik je bil lastnik nepremičnine parc. št. 333 k.o. ..., do ½, ki v naravi predstavlja gozd. Pritožnik je lastnik iste nepremičnine do ½ in s tem zakoniti predkupni upravičenec (tretji odstavek 66. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ).

6. Izpodbijani sklep je sodišče prve stopnje izdalo na podlagi drugega odstavka 342. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Zoper tak sklep se sicer lahko pritožijo samo upniki (prvi odstavek 344. člena ZFPPIPP), vendar je po presoji pritožbenega sodišča potrebno pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep zaradi varstva predkupne pravice, dovoliti tudi pritožniku kot predkupnemu upravičencu, saj je z izpodbijanim sklepom poseženo v njegov pravni položaj.1 _Glede utemeljenosti pritožbe_

7. Predkupna pravica je pravica predkupnega upravičenca od lastnika premoženja zahtevati, da predkupnega upravičenca obvesti o nameravani prodaji tega premoženja in pogojih te prodaje ter mu ponudi, da premoženje kupi pod enakimi pogoji. Gre za pravico, ki daje upravičencu pravico do prednostnega nakupa stvari, če se lastnik odloči, da bo stvar prodal. Glede na takšne značilnosti predkupne pravice ZFPPIPP v 347. členu določa pravila o uveljavitvi predkupne pravice v primeru prodaje premoženja stečajnega dolžnika, in sicer tudi pri prodaji premoženja, ki je predmet zakonite predkupne pravice. V drugem odstavku 347. člena ZFPPIPP ureja pravila o uveljavitvi predkupne pravice, če se premoženje prodaja na javni dražbi. Upravitelj mora tako predkupnega upravičenca hkrati z objavo razpisa dražbe o dražbi obvestiti in ga opozoriti na pogoje za uveljavljanje predkupne pravice ter da bo predkupna pravica prenehala, če je ne uveljavi tako, kot je določeno v 4. točki drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP (prva in druga alineja 1. točke drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP). Predkupni upravičenec pa nato predkupno pravico uveljavi tako, da plača varščino za udeležbo na dražbi in na dražbi izjavi, da uveljavlja predkupno pravico (prva in druga alineja 4. točke drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP). Šele nato (pri čemer se mora postopek samega draženja opraviti na način, določen v tretji alineji 1. točke drugega odstavka ter v drugem in tretjem odstavku 347. člena ZFPPIPP), predkupni upravičenec z upraviteljem podpiše prodajno pogodbo, na podlagi katere mora kupec plačati celotno kupnino v 15 dneh po sklenitvi prodajne pogodbe.

8. Upravitelj je nepremičnino parc. št. 333 k.o. ..., last dolžnika do ½, prodajal na drugi javni dražbi dne 30. 11. 2021. Kot izhaja iz podatkov spisa, je upravitelj navedeno javno dražbo razpisal dne 20. 10. 2021 (p. d. 145). V odgovoru na pritožbo je upravitelj pojasnil, da je pritožniku dne 21. 10. 2021 vročil obvestilo o dražbi, kar izhaja tudi obvestila o dražbi in potrdila o oddaji pošiljke, ki ju je predložil upravitelj. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni utemeljena pritožbena navedba, da pritožnik o dražbi ni bil obveščen, saj iz predloženih dokazil izhaja, da je bil predkupni upravičenec o drugi javni dražbi obveščen skladno z določbo 347. člena ZFPPIPP in s tem ustrezno poučen o svojih pravicah in načinu uveljavljanja predkupne pravice. Slednje pa tudi sicer smiselno izhaja iz navedb pritožnika samega, saj trdi, da se druge javne dražbe ni mogel udeležiti iz osebnih razlogov ter da je zato stopil v stik z upraviteljem. Za navedbe v zvezi s pogovorom z upraviteljem, ki so po presoji pritožbenega sodišča povsem pavšalne, pa pritožnik tudi ni ponudil nobenega dokaza.

9. Pritožnik niti ne trdi, da je svojo predkupno pravico sploh skušal uveljaviti na način, kot to določa zakon (4. točka drugega odstavka 347. člena ZFPPIPP), kljub temu, da je bil o tem ustrezno poučen. Zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da mu ni bila dana možnost uveljaviti predkupne pravice le zato, ker je bil pripravljen kupiti solastniški delež po ceni, za katero je bila nato na podlagi izvedene javne dražbe sklenjena prodajna pogodba s kupcema B. B. in A. A. oziroma da je imel za to resni namen. Če je imel resen namen uveljaviti svojo predkupno pravico in kupiti nepremičnino, ki se je prodajala v tem postopku osebnega stečaja, bi moral postopati na način, kot ga določa zakon in o katerem je bil obveščen. Ker tega ni storil, v pritožbi neutemeljeno zahteva, da naj pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in upravitelja pozove, da z njim sklene prodajno pogodbo, saj za kaj takega ni nobene podlage.

10. Pri tem so neutemeljene tudi pritožbene trditve o tem, da kupca nista vplačala varščine, saj plačilo varščine B. B. in A. A., ki sta nato na javni dražbi uspešno kupila nepremičnino, izhaja iz Potrdila o izvršenem plačilu, ki ga je sodišču predložil upravitelj.

11. Glede na vse navedeno se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Ker je izpodbijani sklep uspešno prestal tudi preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Prim. sklepa VSRS III Ips 85/2016 z dne 25. 10. 2016 in VSL Cst 534/2018 z dne 14. 11. 2018. Tako tudi: F. Seljak: Položaj predkupnega upravičenca pri prodaji premoženja v stečajnem postopku, PB 3/2017, str. 69 in nasl.