Jedro

Sodišče ni presodilo za odločitev o zadevi pravno pomembnih okoliščin, s katerimi tožeča stranka poskuša izkazati izpolnitev pogojev po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 za izdajo zahtevane začasne odredbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu, ki ga je začela zoper odločbo tržnega inšpektorja z dne 5. 8. 2008, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 30. 10. 2008. Z navedeno odločbo je tržni inšpektor Območne enote Kranj, Tržnega inšpektorata Republike Slovenije prepovedal tožeči stranki podeljevanje in podaljševanje znaka „XY“, ker potrošnike s svojim izgledom zavaja ali utegne zavajati glede glavne značilnosti izdelka, kot na primer njegove prednosti, rezultatov in stvarnih značilnosti preizkusov ali pregledov izdelka, in s tem povzroča ali utegne povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je drugače ne bi sprejel, kar ima lahko za posledico oškodovanje potrošnikov. Z navedeno odločbo je Ministrstvo za gospodarstvo zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper prvostopenjsko upravno odločbo.

Tožeča stranka je predlagala, da sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožeča stranka v zahtevi za izdajo začasne odredbe samo pavšalno navaja, da bi ji z izvršitvijo izpodbijane odločbe nastala težko popravljiva oziroma nepopravljiva škoda, ker bi prišlo do prenehanja stranke kot društva, ne da bi to kakorkoli izkazala. Navedbe tožeče stranke, da podeljevanje in podaljševanje spornega znaka njegovim nosilcem predstavlja njeno edino dejavnost, podatki statuta združenja ne potrjujejo. Prav tako je v nasprotju s podatki iz statuta navedba tožeče stranke, da se financira izključno iz naslova članarin in prispevkov, ki se dejansko realizirajo kot plačila iz naslova podelitve znaka. Ker tožeča stranka v zahtevi za izdajo začasne odredbe ni dovolj izkazala, v čem naj bi ji nastala škoda in v čem naj bi bila težko popravljiva škoda, je sodišče presodilo, da niso podani razlogi iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1, zato je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo.

Tožeča stranka izpodbija sklep sodišča prve stopnje s pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da iz izpodbijanega sklepa ni jasno razvidno, kdaj naj bi bil le-ta izdan, oziroma se podatki sklepa o dejanski izvedbi seje sodišča prve stopnje, na kateri naj bi bila izpodbijana odločitev sprejeta, bistveno razlikujejo, s čimer so bistveno kršena postopkovna pravila glede sestavin zakonite sodne odločbe. Izpodbijani sklep je datiran celo pred samo vložitvijo tožbe, kar je povsem nerazumljivo in nesmiselno, na takšni nelogičnosti pa zakonita sodna odločba ne more temeljiti. Sodišče prve stopnje je v celoti prezrlo oziroma povsem napačno ocenilo predložena dokazila (finančne izkaze in izpiske prometa na računu tožeče stranke), ki kažejo na to, da izvrševanje izpodbijane odločbe upravnega organa za tožečo stranko ne pomeni le prepovedi konkretnega ravnanja, temveč prenehanje njenega delovanja kot društva v celoti, saj se izključno financira iz naslova članarin in prispevkov članov ter na podlagi plačil posameznih izstavljenih računov tožeče stranke za izvedbo postopka pridobitve zaprošenih znakov kakovosti, torej postopkov, katerih izvrševanje se tožeči stranki z izpodbijano odločbo izrecno in v celoti prepoveduje. Zato je izpodbijani sklep, da ni izkazala nastanka nepopravljive oziroma težko popravljive škode, povsem brez podlage in neutemeljen. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in toženi stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka. Priglaša stroške postopka.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

Po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje presodilo, da je tožeča stranka v zahtevi za izdajo začasne odredbe samo pavšalno navedla, da bi ji z izvršitvijo izpodbijane odločbe nastala težko popravljiva oziroma nepopravljiva škoda, ne da bi to kakorkoli izkazala. Ta navedba sodišča prve stopnje pa ne drži. Kot izhaja iz predloženega sodnega spisa, je tožeča stranka svoji zahtevi za odložitev izvršitve odločbe tržnega inšpektorja do pravnomočne odločitve predložila podatke iz izkaza svojega poslovnega izida v obdobju od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2007, s katerimi utemeljuje nastanek težko popravljive škode kot pogoja za izdajo začasne odredbe. Čeprav se z začasno odredbo še ne odloča o glavni stvari, bi moralo sodišče prve stopnje glede na s tožbo predložene listine presoditi nastanek težko popravljive škode. Teh listin pa sodišče prve stopnje kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, ni presojalo, s tem pa tudi ni presodilo za odločitev o zadevi pravno pomembnih okoliščin, s katerimi tožeča stranka poskuša izkazati izpolnitev pogojev po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 za izdajo zahtevane začasne odredbe. Ker izpodbijani sklep nima take obrazložitve, da bi ga bilo mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu po tretjem odstavku 75. člena v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Tožeča stranka tudi utemeljeno opozarja na napako glede datuma izdaje izpodbijanega sklepa, ki se ne ujema z datumom seje sodnega senata. Ta pomanjkljivost sicer ni vplivala na odločitev pritožbenega sodišča v tej zadevi, saj je mogoče glede na določbo 328. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 takšno pomanjkljivost kadarkoli popraviti z izdajo popravnega sklepa.

Glede na podano navedeno bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu pa je Vrhovno sodišče na podlagi 77. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti nakazane nepravilnosti.

Odločitev o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.