Jedro

Na podlagi dokončnega obračuna za delo in stroške, ki predstavlja izvršilni naslov, se izvršitelj lahko poplača iz izterjanega denarnega zneska (tretji odstavek 38.c člena ZIZ), če to ni mogoče, pa iz položene varščine (četrti odstavek 38.c člena ZIZ). Če ni bilo varščine ali ta ne zadošča za popolno poplačilo, pa lahko izvršitelj, v kolikor upnik na njegovo zahtevo v 8 dneh zneska iz dokončnega obračuna ne plača, po poteku tega roka dolgovani znesek prisilno izterja (peti odstavek 38.c člena ZIZ). Na podlagi dokončnega obračuna gre izvršitelju plačilo v celoti, kot izhaja iz le tega, ne glede na to, ali upnik v nadaljevanju zahteva povrnitev teh stroškov od dolžnika in neodvisno od tega, ali sodišče njegovemu stroškovnemu zahtevku ugodi.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. S sklepom, citiranim v uvodu tega sklepa, je sodišče prve stopnje zahtevku za povrnitev stroškov, ki so upniku nastali z delom izvršitelja v višini 155,39 EUR, delno ugodilo, in sicer je dolžniku naložilo, da upniku v 8 dneh povrne 104,15 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper zavrnilni del tega sklepa (odločitev o nepriznanih stroških v višini 51,24 EUR) je vložil pritožbo izvršitelj. V njej izpodbija prvostopenjski razlog za nepriznanje plačila za trikratni prevzem gotovine, in sicer, da naj bi dejanje imelo sorodni učinek odloga izvršbe. Izpostavi, da je bil že ob izvedbi rubeža določen datum dražbe in navedena delna plačila niso zaustavila izvedbe dražbe oziroma povzročila odloga izvršbe ali zastoja v postopku. Pojasni, da na prostovoljna ravnanja dolžnika ne more vplivati, medtem ko kakršenkoli dogovor ni bil sklenjen. Meni, da je stališče sodišča napačno. Zavzema se za spremembo izpodbijanega dela sklepa in priznanje stroškov za trikratni prevzem gotovine.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. V obravnavanem primeru je upnik od dolžnika zahteval povrnitev stroškov 155,39 EUR, ki so mu nastali z delom izvršitelja. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju določbe petega odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), po kateri mora dolžnik povrniti upniku na njegovo zahtevo le potrebne stroške izvršbe, dolžniku naložilo, da upniku povrne 104,15 EUR stroškov.

5. Sodišče druge stopnje, ki je dolžno pred vsebinsko obravnavo pritožbe preizkusiti, ali ta izpolnjuje formalne procesne predpostavke iz 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)1 v zvezi s 15. členom ZIZ, ugotavlja, da je pritožba nedovoljena, saj jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, prav tako ni imela pravnega interesa za pritožbo (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Kot izkaz nastanka stroškov v zvezi z delom izvršitelja je upnik predložil dokončni obračun plačila za delo in stroškov, ki ga je izdal izvršitelj.2 Obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja ureja določba 38.c člena ZIZ in določa razmerje med izvršiteljem in upnikom. Kadar upnik soglaša z izvršiteljevim obračunom, kot je to obravnavani primer, postane ta dokončen in predstavlja izvršilni naslov (drugi odstavek 38.c člena ZIZ). Navedena kvaliteta izkazuje izvršljivo obveznost upnika do izvršitelja za opravljena neposredna dejanja izvršbe, s čimer je izvršitelj v celoti varovan. Dokončni obračun mu zagotavlja, da bo za opravljeno delo v višini kot jo je priglasil, poplačan.

7. Na podlagi dokončnega obračuna za delo in stroške, ki predstavlja izvršilni naslov, se izvršitelj lahko poplača iz izterjanega denarnega zneska (tretji odstavek 38.c člena ZIZ), če to ni mogoče, pa iz položene varščine (četrti odstavek 38.c člena ZIZ). Če ni bilo varščine ali ta ne zadošča za popolno poplačilo, pa lahko izvršitelj, v kolikor upnik na njegovo zahtevo v 8 dneh zneska iz dokončnega obračuna ne plača, po poteku tega roka dolgovani znesek prisilno izterja (peti odstavek 38.c člena ZIZ). Na podlagi dokončnega obračuna gre izvršitelju plačilo v celoti, kot izhaja iz le tega, ne glede na to, ali upnik v nadaljevanju zahteva povrnitev teh stroškov od dolžnika in neodvisno od tega, ali sodišče njegovemu stroškovnemu zahtevku ugodi. V konkretnem primeru iz potrdila o plačilu izhaja, da je upnik že izpolnil obveznost do izvršitelja in mu na podlagi obračuna že poravnal zahtevani znesek.

8. Dokončni obračun pa ne predstavlja izvršilnega naslova zoper dolžnika. Predstavlja le podlago za njegovo stroškovno obremenitev (293. člena ZIZ), saj so izvršiteljevi stroški izvršilni stroški, pri čemer sodišče pri odločanju o stroških v razmerju med upnikom in dolžnikom mora upoštevati peti odstavek 38. člena ZIZ. Pri odmeri stroškov mora upoštevati, da mora dolžnik povrniti upniku na njegovo zahtevo le potrebne stroške izvršbe. O tem, kateri stroški so potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin v vsakem konkretnem primeru posebej (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Zoper odločitev o upnikovem stroškovnem zahtevku ima pravico do pritožbe upnik, kot tudi dolžnik, ne pa izvršitelj, saj se z odločitvijo v njegov položaj in njegove pravice do povrnitve stroškov za njegovo delo ne posega. Kot že obrazloženo, je upravičen do povrnitve stroškov iz dokončnega obračuna ne glede na dejstvo, ali jih je sodišče v nadaljevanju naložilo dolžniku ali ne. Za vložitev pritožbe zoper izpodbijano odločitev, ki ureja razmerje upnika do dolžnika, ni procesno legitimiran, niti zanjo nima pravnega interesa. Z izpodbijanim sklepom se ne posega v priglašene in priznane stroške izvršitelja, zato zanj ne pomeni neugodne odločbe. Sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih izvršitelj ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prvi odstavek 346. člena ZPP. 2 Upnik je predložil poročilo o opravljenih izvršilnih dejanjih in obračun plačila za delo in stroškov z dne 9. 5. 2022, račun izvršitelja z dne 9. 5. 2022 in potrdilo o plačilu izvršitelju z dne 30. 5. 2022.