Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavnih pritožb M.R. in I.M. iz L. na seji senata dne 22. maja 1996
Ustavni pritožbi M.R. in I.M. zoper sklep predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Su 29/95-34 in St 80/94 z dne 4/10- 1995 se ne sprejmeta.
1.Prvi pritožnik trdi, da mu je bila z izpodbijanim sklepom (z njim je bil izločen kot predsednik stečajnega senata po 6. točki 71. člena ZPP) kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave in pravica do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave.
Smiselno izpodbija tako odločitev kot posamezne dele njene obrazložitve.
2.Druga pritožnica, ki je v istem stečajnem postopku ena od upnic, pa trdi, da ji je bila z istim sklepom prav tako kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, a tudi pravica, da ji sodi sodnik, izbran po vnaprej določenih pravilih (drugi odstavek 23. člena Ustave).
3.Zoper sklep pristojnega predsednika sodišča, s katerim se ugodi zahtevi za izločitev sodnika, po izrecni določbi petega odstavka 74. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 36/80 in poznejši, Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) ni pritožbe.
Zakonodajalec je lahko določil tako, ker ne gre za odločanje o pravicah strank v postopku in tudi ne o pravici sodnika.
4.Zaradi morebitne kršitve človekove pravice do osebnega dostojanstva s pisano oziroma javno besedo, tudi s sklepom, kakršen je izpodbijani, oziroma v njegovi obrazložitvi, ima vsakdo redno sodno varstvo. Šele ko bi bila vsa pravna sredstva izčrpana, bi prišla v poštev tudi ustavna pritožba. Zgolj izločitev sodnika pa očitno še ne more biti kršitev njegove pravice do osebnega dostojanstva, saj sklep o izločitvi nikakor ni vrednostna sodba o sodniku, temveč le procesni ukrep, temelječ na presoji, da so (primer iz 6. točke 71. člena ZPP) podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranosti v konkretni zadevi.
5.Izločitev je eden od možnih in predvidenih ukrepov znotraj mehanizma dodeljevanja oziroma pripada zadev sodniku. Kot tako jo ureja zakon (Zakon o pravdnem postopku), Sodni red pa jo primerno upošteva (161. člen Sodnega reda, Uradni list RS, št. 17/95).
Uporaba instituta izločitve sama po sebi ne pomeni kršitve pravice iz drugega odstavka 23. člena Ustave stranki v postopku.
6.Ustavne pritožbe, pri katerih je očitno, da ne gre za kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine s posamičnim aktom, Ustavno sodišče ne more sprejeti. To se je v postopku preizkusa pokazalo o obeh obravnavanih ustavnih pritožbah.
7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v senatu v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.
Predsednik senata mag. Janez Snoj