Jedro

Okoliščina, da je podpredsednik stvarno pristojnega sodišča in hkrati vodja civilnega oddelka istega sodišča sodeloval kot predsednik disciplinskega sodišča pri Lovski zvezi ... v disciplinskem postopku zoper tožnika in bil v tem pravdnem postopku tudi zaslišan kot priča, bi imela za posledico le njegovo suspektnost za primer, da bi bil on naravni oziroma zakoniti sodnik v tej zadevi; ne more pa ta okoliščina vplivati na t.i. subjektivno neodvisnost siceršnjih naravnih oziroma zakonitih sodnikov – članov senata ali drugih sodnikov pristojnega sodišča, ki se kaže v osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v ... je v ponovljenem postopku s sodbo odločilo o za odločanje še odprtem delu tožnikovega zahtevka – in sicer tako, da ga je zavrnilo. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je tožnik pritožil in v pritožbi med drugim predlagal tudi določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje o njegovi pritožbi z obrazložitvijo, da je v disciplinskem postopku zoper njega sodeloval kot predsednik disciplinskega sodišča pri Lovski zvezi ..., ki je bil v tem pravdnem postopku tudi zaslišan kot priča. A. A. je podpredsednik za odločanje o tožnikovi pritožbi pristojnega Višjega sodišča v ... in hkrati vodja civilnega oddelka istega sodišča. Glede na to obstaja po mnenju tožnika resen dvom v nepristranskost in objektivnost odločanja sodišča druge stopnje.

Predlog ni utemeljen.

Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopka v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Okoliščin, ki jih tožnik zatrjuje v oporo svojemu predlogu, ni mogoče opredeliti kot razlogov smotrnosti – torej kot takih, ki bi kazale na možnost lažje (hitrejše in cenejše) izvedbe tega postopka pred drugim stvarno pristojnim sodiščem. Zato je treba presoditi le, ali so v predlogu tožnika zatrjevane okoliščine lahko „drug tehten razlog“ za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.

Okoliščina, da je podpredsednik stvarno pristojnega sodišča in hkrati vodja civilnega oddelka istega sodišča sodeloval kot predsednik disciplinskega sodišča pri Lovski zvezi ... v disciplinskem postopku zoper tožnika in bil v tem pravdnem postopku tudi zaslišan kot priča, bi imela za posledico le njegovo suspektnost za primer, da bi bil on naravni oziroma zakoniti sodnik v tej zadevi; ne more pa ta okoliščina vplivati na t.i. subjektivno neodvisnost siceršnjih naravnih oziroma zakonitih sodnikov – članov senata ali drugih sodnikov pristojnega sodišča, ki se kaže v osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati o vseh sporih. Pri tem je nepomembno tožnikovo domnevno oziroma prikrito nakazovanje na verjetnost vplivanja višjega sodnika B. R. na sojenje v tem postopku (t.i. naravnih in drugih sodnikov pristojnega sodišča), ki bi tudi sicer imelo za posledico nevrednost sodniške službe tako za sodnika, ki bi to počel kot za sodnika (sodnike), ki bi bil (bili) dovzeten (dovzetni) za vplive v smislu posegov v avtonomnost njegovega (njihovega) odločanja. V obrazložitvi predloga tožnika ni izkazan obstoj okoliščin, ki bi v konkretnem primeru mogle vzbuditi utemeljen dvom o nevtralnosti in neodvisnosti stvarno in krajevno pristojnega sodišča kot nosilca sodne funkcije pri njem kot stranki tega postopka ali sicer v dojemanju zunanjega videza teh postulatov poštenega sojenja. Zato je bilo treba predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi na drugi stopnji zavrniti.