Jedro

Toženkine privolitve v subjektivno spremembo sodišče ne more nadomestiti, lahko pa v primeru objektivne spremembe, če toženec spremembi nasprotuje, spremembo dovoli, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.

Predpostavka za odločanje o podrejenem toženem zahtevku je po 3. odstavku 182. in 1. odstavku 192. člena ZPP pravnomočna zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo zoper toženca(1) in (na podlagi 154. člena ZPP) tožniku naložilo, da v 15 dneh tožencu plača stroške postopka v znesku 684,42 EUR s pripadki v primeru zamude.

2. Zoper sklep se glede stroškovne odločitve pritožuje tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb ZPP s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog toženca za povrnitev pravdnih stroškov zavrne. Navaja, da je toženca pred razširitvijo tožbe nanj, pozval k predhodnemu soglasju (!?) v zvezi z vstopom v pravdo, s čimer je toženec soglašal. Tožencu je bilo dano zagotovilo, da stroški zoper njega ne bodo uveljavljani, s čimer je prav tako toženec soglašal, kar je veljalo tudi za njegove pravdne stroške, saj naj ne bi „aktivno nasprotoval“ (!?) tožbenemu zahtevku, iz česar sledi dogovor tožnika in toženca pred pravdo (!?) o neuveljavljanju pravdnih stroškov. Toženec je tudi tožbeni zahtevek pripoznal (!?) in torej izjavil, da je zahtevek zoper njega utemeljen. Sodišče prve stopnje je tudi napačno uporabilo 155. člen ZPP, saj toženčevi stroški za pravdo niso bili potrebni upoštevajoč toženčev dopis (z dne 14. 2. 2012) ter njegovo ravnanje tekom postopka (predvsem pripoznavo zahtevka), ki predstavlja zlorabo procesnih pravic.

3. Na pritožbo je odgovoril toženec, a odgovora pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj pritožba zoper sklep o stroških postopka, če vrednost izpodbijanega dela sklepa ne presega 800 eurov, ni dvostransko pravno sredstvo.(2) Tega (navedene zakonske ureditve) ne more spremeniti niti (nezakonit) poziv sodišča prve stopnje za odgovor na pritožbo.(3)

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v tej bizarni zadevi,(4) v kateri: - tožnik subjektivno in objektivno spremeni tožbo (z vlogo „pripravljalni spis“ z dne 21. 6. 2012),(5) sodišče pa v nasprotju s 185. členom ZPP (glede objektivne spremembe) in 187. členom ZPP (glede subjektivne spremembe) pred toženkino privolitvijo tako v objektivno kot v subjektivno spremembo tožbe (toženka se je pred tem (z odgovorom na tožbo) že spustila v obravnavanje glavne stvari)(6) toženca (ki to (še) ni) pozove v pravdo na strani toženke (!?),(7) - toženec (z vlogo z dne 26. 7. 2012) izjavi, da vstopa v pravdo (!?),(8) da razmerij med tožnikom in toženko ne pozna ter da zato nima namena „aktivno nasprotovati“ zahtevku tožnika, - sodišče prve stopnje s sklepom z dne 2. 9. 2013 nezakonito (brez obrazložitve in v nasprotju z določbami 191. člena ZPP) dovoli „razširitev tožbe“ na toženca,(9) - toženec (z vlogo z dne 12. 11. 2013) pripozna tožbeni zahtevek (!?)(10) ter uveljavlja povrnitev pravdnih stroškov, - sodišče prve stopnje „izda“ sodno poravnavo(11) - in nenazadnje sodišče prve stopnje kljub koncu postopka s sklenitvijo sodne poravnave po končanem postopku(12) s sklepom zavrže tožbo tožnika (a le zoper toženca),(13) ne more mimo dejstva, da mora po prvem odstavku 156. člena ZPP stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi (ni sporno, da so tožencu z izpodbijanim sklepom priznani stroški nastali, niti ni sporna njihova višina). Pri tem razlogi izpodbijanega sklepa (četudi napačni) niso pomembni. Tožencu je pravdne stroške povzročil tožnik s subjektivno in objektivno spremembo tožbe (z vlogo „pripravljalni spis“ z dne 21. 6. 2012), toženčevo nadaljnje postopanje pa je bilo pogojeno z odločitvami sodišča prve stopnje, torej potrebno. S trditvami, da med tožnikom in tožencem ni bilo spora,(14) pa tožnik ne more računati na uspeh s pritožbo, sploh ker z njimi (vsaj posredno) zatrjuje zlorabo procesnih pravic (dogovarjanje s tožencem na rovaš toženke).

6. Na podlagi 2. točke 365. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (v izpodbijanem delu).

7. Ker (pri)tožnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP), odločitev o tem pa je obsežena v izreku o zavrnitvi njegove pritožbe.

Op. št. (1): Sklep v tem delu ni predmet pritožbenega postopka; Op. št. (2): Po prvem odstavku 366. člena ZPP se v postopku s pritožbo zoper sklep uporabljajo smiselno določbe, ki veljajo za pritožbo zoper sodbo, razen določb o odgovoru na pritožbo ...; pri tem ne gre za izjemo iz drugega odstavka, po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka v postopku s pritožbo zoper sklep določbe o odgovoru na pritožbo uporabljajo, saj to velja le, če gre za sklep o stroških postopka, če vrednost izpodbijanega dela sklepa presega 800 eurov; Op. št. (3): Pritožbeno sodišče mimogrede pripominja, da je upoštevajoč tožnikov tožbeni zahtevek (tožbene zahtevke) ter razloge, navedene v 5. točki obrazložitve, pritožbeni odgovor tudi povsem neutemeljen; Op. št. (4): Predvsem glede postopanja in odločanja sodišča prve stopnje, Op. št. (5): Kateri toženka izrecno (z vlogo „2. pripravljalna vloga“ z dne 7. 8. 2012) nasprotuje; Op. št. (6): Prim. drugi odstavek 187. člena ZPP; Op. št. (7): Zakaj na strani toženke ob nespremenjeni tožbi (spremembe brez toženkine privolitve ni, s tem da toženkine privolitve v subjektivno spremembo sodišče ne more nadomestiti, lahko pa v primeru objektivne spremembe, če toženec spremembi nasprotuje, spremembo dovoli, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama – prim. prvi odstavek 185. člena ZPP – sodišče v obravnavani zadevi spremembe (objektivne) tožbe nikoli ni dovolilo) s tožbenim zahtevkom, da toženka tožniku plača 21.000,00 EUR!? Op. št. (8): Čemu, saj ni spora (temeljna predpostavka iz 1. člena ZPP???; to velja tudi, če bi bila tožba spremenjena, saj gre za (po predlagani spremembi) podrejen zahtevek zoper toženca, tak zahtevek pa se po prvem odstavku 192. člena ZPP lahko obravnava šele po pravnomočni zavrnitvi primarnega; Op. št. (9): Tudi v nasprotju s tožnikovim predlogom subjektivne spremembe tožbe; Op. št. (10): Ne glede na vse je, kakorkoli se razlaga ravnanje strank in sodišča, predmet obravnavanja in odločanja le tožnikov tožbeni zahtevek, da toženka tožniku plača 21.000,00 EUR s pripadki; zato ni razumljivo, kaj toženec „pripoznava“???; šele po pravnomočni odločitvi o primarnem tožbenem zahtevku bi (zaradi sočasne objektivne in subjektivne spremembe tožbe) lahko prišlo do obravnavanja in odločanja o podrejenem; Op. št. (11): Sodišče prve stopnje sodno poravnavo „izda“, kot da gre za odločbo sodišča; o tem, kaj je sodna poravnava in kdaj (ter kako) je sklenjena, glej 306. in 307. člen ZPP; Op. št. (12): Predpostavka za odločanje o podrejenem toženem zahtevku (ta je bil uveljavljan zoper oba toženca) je po tretjem odstavku 182. in prvem odstavku 192. člena ZPP pravnomočna zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka; ta v obravnavani zadevi ni izpolnjena – postopek je (bil) končan s sklenitvijo sodne poravnave; Op. št. (13): Očitno tožbo z (podrejenim) zahtevkom za ugotovitev, da je v zahtevku navedeno nepremično premoženje (stanovanje) do 1/2 skupno premoženje tožnika in toženke; pritožbeno sodišče razlogov take odločitve ne komentira; Op. št. (14): Osnovna predpostavka pravde iz 1. člena ZPP (ZPP določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij, ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb …).