Jedro

Davčni organ ni pristojen za odločanje o predlogu za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom so bile združene v en postopek davčne izvršbe zoper tožnika kot dolžnika št. 4933-94556/2012, 4933-107157/2012, 4933-190343/2013 in 4933-227022/2013 tako, da postane vodilna zadeva št. 4933-190343/2013 (1. točke izreka). Tožnik je dolžan plačati denarno obveznost v skupnem znesku 658,46 €, in sicer: na podlagi plačilnega naloga policije št. 98664450 z dne 27. 2. 2011, ki je postal izvršljiv dne 16. 3. 2011, globo v znesku 120,00 €; na podlagi plačilnega naloga policije št. 98022245 z dne 20. 10. 2010, ki je postal izvršljiv 6. 11. 2010, globo v znesku 250,00 €; na podlagi plačilnega naloga Policijske postaje Podlehnik, št. 84770546 z dne 16. 11. 2007, ki je postal izvršljiv dne 15. 1. 2009, globo v znesku 83,46 € in na podlagi sklepa Policijske postaje Podlehnik, št. 991006551650-3 z dne 17. 11. 2011, ki je postal izvršljiv dne 25. 5. 2012, stroške postopka v znesku 90,00 €. Razen tega je dolžan plačati še stroške izdaje tega sklepa v višini 75,00 €, stroške za pot izterjevalca v znesku 40,00 € ter vse nadaljnje stroške davčne izvršbe, ki bodo obračunani s posebnim sklepom. Zoper dolžnika se opravi izvršba z rubežem, cenitvijo in prodajo nepremičnin, ki so v lasti oziroma v posesti dolžnika in se nahajajo kjerkoli, predvsem pa na naslovu dolžnika (2. točka izreka). Pritožba ne zadrži začete davčne izvršbe (3. točka sklepa).

Iz obrazložitve izhaja, da je policija kot predlagatelj izvršbe v skladu s 146. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) prvostopnemu organu kot stvarno in krajevno pristojnemu organu poslala predlog za izterjavo denarne terjatve izkazane z v izreku navedenimi izvršilnimi naslovi. Po določbi 8. točke prvega odstavka 3. člena Zakona o carinski službi (v nadaljevanju ZCS-1) in v skladu z 11. členom ZDavP-2 je Carinska uprava RS pristojna tudi za izvajanje postopkov davčne izvršbe denarnih terjatev države, ki se izterjujejo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, zakonom, ki ureja prekrške, zakonom, ki ureja kazenski postopek, zakonom, ki ureja pravdni postopek in zakonom, ki ureja sodne takse ter drugih denarnih terjatev, za izterjavo katerih je pristojna služba v skladu z drugimi predpisi. Davčni organ izvaja postopek davčne izvršbe tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti (156. člen ZDavP-2). Ker dolžnik ni poravnal dolgovane denarne obveznosti, je bilo treba zoper njega v skladu z določbo 143. člena ZDavP-2 začeti davčno izvršbo. V teh primerih je v skladu s 146. členom ZDavP-2 izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ pristojen za odmero te obveznosti. Dolžnik plača tudi vse stroške davčne izvršbe (prvi odstavek 152. člena ZDavP-2). V skladu s tretjim odstavkom 66. člena in 67. členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku pa znašajo stroški za izdajo tega sklepa 75,00 €, za vsako pot izterjevalca pa 40,00 €. Morebitni drugi stroški davčne izvršbe bodo obračunani s posebnim sklepom.

Tožnik se je zoper takšen sklep pritožil, Ministrstvo za finance pa je kot drugostopni organ prvostopni sklep v izreku spremenilo v navedbi izvršljivosti drugo navedenega izvršilnega naslova, tako da ta pravilno glasi „5. 11. 2010“ ter v navedbi imena, datuma izdaje ter datuma izvršljivosti, četrto navedenega izvršilnega naslova tako, da se ta pravilni glasi „plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 7. 5. 2012, ki je postal izvršljiv dne 6. 11. 2012“. Iz obrazložitve izhaja, da prvostopni sklep vsebuje sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2, prihaja le do določenih pomanjkljivosti pri navedbi dveh izmed štirih izvršilnih naslovov, na podlagi katerih se opravlja predmetna izvršba. Ker je iz podatkov spisa jasno razvidno, kako se ti izvršilni naslovi pravilno glasijo, kdaj so bili izdani in kdaj so postali izvršljivi, je drugostopni organ v tem delu popravil prvostopno odločitev. Razen tega drugostopni organ dodaja, da s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.

Drugostopni organ je ugotovil, da je ugovor zastaranja plačilnega naloga št. 84770546 z dne 16. 11. 2007 v skladu s 44. členom Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ter 125. in 126. členom ZDavP-2 neutemeljen. V nadaljevanju drugostopni organ tožniku pojasnjuje, da sicer razume njegov nezavidljiv finančni položaj, vendar pa slabo materialno stanje samo po sebi še ni razlog za to, da se zoper njega ne bi vodil postopek davčne izvršbe. Razen tega davčni organ ni pristojen odločati o predlogu za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Oprostitev plačila stroškov davčne izvršbe v ZDavP-2 ni predvidena, zato je tožnik te stroške dolžan plačati v skladu s prvim odstavkom 152. člena ZDavP-2. Tožnik v vloženi tožbi zatrjuje, da so bile kršene njegove osnovne človekove in ustavne pravice. Ni mu bila dana možnost, da globe, ki jih mora plačati, odsluži z družbenokoristnim delom. Zato po njegovem mnenju postopka rubeža ni dopustno izvajati, saj je pripravljen to odslužiti in se ne izmika. Carinski urad ni odločil o odpisu stroškov postopka, čeprav je bil seznanjen s tem, da je ogroženo njegovo preživetje. Je slabega zdravja, ne dobi zaposlitve in je brez vsakršnih dohodkov. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih navedenih v obrazložitvi sklepa prve stopnje in odločbi drugostopnega organa in ponovno poudarja, da davčni organ v postopku davčne izvršbe ni pristojen odločati o predlogu za nadomestitev globe za opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Sicer pa je Carinski urad Maribor z dopisom z dne 25. 4. 2014 prošnjo tožeče stranke za opravljanje družbeno koristnega dela odstopil predlagateljem izvršbe. Dodaja, da oprostitev stroškov postopka davčne izvršbe v ZDavP-2 ni predpisana. Sicer pa tožeča stranka pred izdajo izpodbijanega sklepa ni vložila vloge za odpis stroškov postopka, organ pa o tem ne odloča po uradni dolžnosti.

Tožba ni utemeljena.

Če davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti (prvi odstavek 146. člena ZDavP-2). Ker dolg, izhajajoč iz izvršilnih naslovov, ni bil plačan, je davčni organ na predlog predlagatelja izvršbe utemeljeno začel davčno izvršbo (143. člen ZDavP-2). Sklep o izvršbi, ki vsebuje vse sestavine, ki jih predpisuje 151. člen ZDavP-2, je bil pravilno izdan na podlagi izvršilnih naslovov opremljenih s klavzulo izvršljivosti, napako glede podatkov izvršilnih naslovov v prvostopnem sklepu pa je sanirala drugostopna odločba.

Prvostopni sklep in drugostopna odločba sta bila pravilno izdana na zgoraj navedeni dejanski in materialnopravni podlagi, zato ni mogoče pritrditi tožnikovi pavšalni trditvi, da je bilo s tem poseženo v njegove človekove in ustavne pravice. Tožnik tudi z ostalimi tožbenimi navedbami ne more doseči drugačne odločitve. Davčna organa nista pristojna za odločanje o predlogu za nadomestitev globe z opravo nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, njegova vloga pa je bila odstopljena predlagateljem izvršbe. V tem postopku tudi ni mogoče odločati o odpisu stroškov postopka, za kar tožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa tudi ni zaprosil. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).