Jedro

Revidentkina zahteva za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode zaradi poplav je bila v delu zaradi izpada prihodka zavrnjena, ker škode zaradi izpada prihodka ni izkazala. Kot dokazilo zatrjevane škode je namreč svoji vlogi priložila izkaz poslovnega izida podjetja, od katerega je neposredno pred poplavami prevzela proizvodni program. Ker revidentka ni nastala s statusnim preoblikovanjem tega podjetja, je odločitev, da bilanc tega podjetja ni bilo mogoče upoštevati, pravilna. Ugovor nezakonitosti odločitve upravnih organov o dodelitvi sredstev podjetju, ki se ob nastanku poplav ni več ukvarjalo s konkretnim proizvodnim programom, je treba zavrniti, ker presoja te odločitve ni predmet presoje v tem upravnem sporu.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z v uvodu te sodbe navedeno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 844-1/2013/40 z dne 30 10. 2013 (I. točka izreka sodbe), in odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka sodbe). Z izpodbijano odločbo je bilo na podlagi 45. člena Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (v nadaljevanju ZOPNN) med drugim odločeno, da je tožnica upravičena do dodelitve sredstev iz proračuna RS za odpravo posledic škode v gospodarstvu, nastale zaradi poplav v novembru 2012, za škodo na zalogah v tam navedenem znesku (1. točka izreka odločbe), zahteva za dodelitev sredstev za škodo na strojih in opremi in zaradi izpada prihodka pa je bila zavrnjena (3. točka izreka odločbe).

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je tožnica izpodbijala zavrnilni del odločbe in pojasnjuje, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta v drugi fazi aktivnosti za povrnitev škode gospodarskim subjektom ob poplavah v novembru 2012, pravna podlaga za navedeni postopek pa je določba 44g. člena ZOPNN ter Program Vlade RS odprave posledic škode v gospodarstvu v Sloveniji po poplavah v novembru 2012 (v nadaljevanju Program). Pritrjuje odločitvi tožene stranke glede tožničine upravičenosti do sredstev za škodo na zalogah ter strojih in opremi, glede škode zaradi izpada prihodka pa se sklicuje na drugi odstavek 71. člena ZUS-1. Ob tem dodaja, da iz upravnega spisa izhaja, da je tudi podjetje X, d. d., z istimi podatki, ki se nanašajo na program vratnih kril in podbojev, uveljavljalo škodo zaradi izpada prihodka zaradi poplav novembra 2012 in bilo na tej podlagi upravičeno do pomoči, zato je bila pomoč tožnici, katere zahtevek je temeljil na istih podatkih, utemeljeno zavrnjena. Tožnica v obdobju, relevantnem za priznanje škode, navedenega programa, ki je bil iz programa podjetja X, d. d., izvzet šele 30. 10. 2012, še ni izvajala, zato zatrjevan izpad prihodka ni bil ocenjen realno.

3. Tožnica (v nadaljevanju revidentka) iz razloga zmotne uporabe materialnega prava vlaga revizijo zoper navedeno sodbo samo v delu, ki se nanaša na odločitev glede izpada prihodka. Njeno dovoljenost smiselno utemeljuje s 1. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Pojasnjuje, da je glede na časovno komponento tožena stranka, ki ji je pritrdilo sodišče prve stopnje, zmotno uporabila Program (zlasti se sklicuje na poglavje 5.3.3 Programa) in odločila nepravilno, ko je priznala škodo zaradi izpada prihodka družbi, ki se je v preteklosti ukvarjala z izdelavo stavbnega pohištva, ne pa revidentki. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi, sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbi ugodi in toženi stranki naloži plačilo tam navedenega zneska za izpad prihodkov, oziroma podrejeno, naj sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v obeh primerih pa toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Odgovora tožene stranke na revizijo, ki je bil vložen po poteku 30-dnevnega roka, Vrhovno sodišče ni upoštevalo (383. člen v zvezi z drugim odstavkom 344. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

K I. točki izreka:

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Obravnavana revizija izpolnjuje navedeni pogoj, ker je bila z izpodbijanim delom odločbe zavrnjena revidentkina zahteva za dodelitev sredstev za odpravo škode zaradi izpada prihodka ob poplavah v novembru 2012 v znesku, ki presega 20.000,00 EUR.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi je glede na revizijske ugovore sporna le odločitev o zavrnitvi revidentkine zahteve za dodelitev sredstev za odpravo posledic poplav v gospodarstvu zaradi izpada prihodka. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

9. ZOPNN v prvem odstavku 44g. člena določa, da se sredstva za odpravo posledic škode v gospodarstvu upravičencem dodelijo na podlagi vloge, ki jo morajo predložiti ministrstvu, pristojnemu za gospodarstvo. To pripravi predlog višine potrebnih sredstev za povračilo škode in ga, če je vloga upravičenca popolna in utemeljena in je predlog povrnitve škode v gospodarstvu skladen s programom odprave posledic škode v gospodarstvu, predloži v sprejetje komisiji za odpravo posledic škode v gospodarstvu (tretji odstavek istega člena). Program v poglavju 5.3 Metodologija za ocenjevanje škode, omejitve pri izplačilu, ukrepi in izvajalci, glede škode na izpadu prihodka (poglavje 5.3.3) določa, da ta škoda pomeni dobiček, ki bi ga podjetje lahko ustvarilo po nesreči, v primerjavi z lastnimi zmogljivostmi pred nesrečo, če nesreče ne bi bilo in bi podjetje normalno poslovalo. Po tem programu se kot škoda zaradi izpada prihodka prizna nadomestilo povprečnih mesečnih vrednosti ustvarjene dodane vrednosti oškodovanca za obdobje, za katerega se pričakuje, da svojega poslovanja še ne bo mogel vrniti v stanje pred nesrečo (normalizacija poslovanja), vendar največ za 3 (tri) mesece. Uporabljena metodologija upošteva dobiček iz poslovanja podjetja (EBIT), amortizacijo in stroške dela. Hkrati podrobneje določa, da zneski temeljijo na podatkih poslovnega izida, obrazca prijave ali drugih dokazil za 12 mesecev pred nesrečo. Če je podjetje pred nesrečo poslovalo manj kot 12 mesecev, se povprečna mesečna dodana vrednost izračuna na podlagi podatkov iz izkaza poslovnega izida ali obrazca prijave ali drugih dokazil za obdobje poslovanja podjetja.

10. V obravnavani zadevi ni sporno, da so v začetku novembra 2012 Slovenijo zajele obsežne poplave. Iz dejanskega stanja, na katero je Vrhovno sodišče vezano, izhaja, da je bila revidentka ustanovljena 26. 9. 2012, da je začela s poslovanjem 1. 11. 2012, potem ko se je 31. 10. 2012 program proizvodnje vratnih kril in podbojev izločil iz proizvodnega programa družbe X, d. d. V zadevi, tudi upoštevaje izrecne revidentkine trditve, prav tako ni sporno, da revidentka ni nastala s statusnim preoblikovanjem družbe X, d. d., temveč je novo nastala gospodarska družba.

11. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, tem razlogom pa je pritrdilo tudi prvostopenjsko sodišče, je bila revidentkina zahteva za dodelitev sredstev za odpravo posledic škode zaradi poplav v delu zaradi izpada prihodka zavrnjena, ker škode zaradi izpada prihodka ni izkazala. Kot dokazilo zatrjevane škode je namreč svoji vlogi priložila izkaz poslovnega izida podjetja X, d. d., od katerega je neposredno pred poplavami prevzela proizvodni program. Ker ni nastala s statusnim preoblikovanjem družbe X, d. d., je odločitev, da bilanc tega podjetja ni bilo mogoče upoštevati, pravilna.

12. Revidentka v reviziji ne nasprotuje ugotovitvi, da je kot dokaz izpada lastnega prihodka predložila bilance drugega podjetja, niti ne zatrjuje, da bi predložila dokazila iz pravnih podlag, navedenih v 10. točki obrazložitve te sodbe, zato z odločitvijo o zavrnitvi njene zahteve za dodelitev sredstev za škodo zaradi izpada prihodka v obravnavani zadevi materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno. Revidentka namreč v reviziji dejansko nasprotuje tistemu delu obrazložitve izpodbijane odločbe in sodbe, ki kot razlog za zavrnitev njene zahteve za dodelitev sredstev navajata, da je na podlagi istih izkazov poslovnega izida sredstva zaradi izpada prihodka prejelo podjetje X, d. d., zaradi česar istih podatkov ni bilo mogoče dvakrat uporabiti kot podlago za odobritev sredstev, in zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava glede odločitve o dodelitvi sredstev podjetju X, d. d., saj se podjetje X, d. d., v času nastanka poplav ni več ukvarjalo s tem proizvodnim programom. Ta ugovor pa je treba zavrniti, ker je predmet presoje v tem upravnem sporu odločitev o zavrnitvi revidentkine zahteve za dodelitev sredstev za odpravo posledic poplav v gospodarstvu zaradi izpada prihodka in ne zakonitost odločbe o dodelitvi sredstev drugemu podjetju.

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka:

14. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).