Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali lahko medij v primeru storitve kaznivega dejanja, ki izvira iz sfere družinskega nasilja, poroča o vzrokih in povodih za dejanje, če vzrok in povod za dejanje izvirata iz intimne sfere storilca in žrtve, - ali je zakonita sodna odločba z abstraktnim prepovednim zahtevkom objavljanja, kot v konkretnem primeru, to je z naložitvijo prepovedi izdajatelju medija, da objavlja "nepreverjene podatke iz osebnega življenja", - ali odločba, ki v izreku izdajatelju medija nalaga splošno prepoved objavljanja nepreverjenih podatkov iz osebnega življenja, pa pojma "nepreverjenih podatkov" ne konkretizira niti v izreku niti v obrazložitvi odločbe, nesorazmerno posega v svobodo izražanja po 37. členu Ustave RS, zlasti glede na določbo kodeksa novinarske etike, ki izrecno dopušča objavo nepotrjenih informacij, če je na njihovo nepotrjenost opozorjeno (5. točka Kodeksa), - ali je izpodbijana sodna odločba pravilno tolmačila standard "povprečnega bralca" s (smiselno) ugotovitvijo, da gre za sovaščane A.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: — Ali lahko medij v primeru storitve kaznivega dejanja, ki izvira iz sfere družinskega nasilja, poroča o vzrokih in povodih za dejanje, če vzrok in povod za dejanje izvirata iz intimne sfere storilca in žrtve? — Ali je zakonita sodna odločba z abstraktnim prepovednim zahtevkom objavljanja, kot v konkretnem primeru, to je z naložitvijo prepovedi izdajatelju medija, da objavlja „nepreverjene podatke iz osebnega življenja“? — Ali odločba, ki v izreku izdajatelju medija nalaga splošno prepoved objavljanja nepreverjenih podatkov iz osebnega življenja, pa pojma „nepreverjenih podatkov“ ne konkretizira niti v izreku niti v obrazložitvi odločbe, nesorazmerno posega v svobodo izražanja po 37. členu Ustave RS, zlasti glede na določbo kodeksa novinarske etike, ki izrecno dopušča objavo nepotrjenih informacij, če je na njihovo nepotrjenost opozorjeno (5. točka Kodeksa)? — Ali je izpodbijana sodna odločba pravilno tolmačila standard „povprečnega bralca“ s (smiselno) ugotovitvijo, da gre za sovaščane A.?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki v zvezi z dogodkom družinskega nasilja z dne 18. 1. 2018 v bodoče prepovedalo objavljanje nepreverjenih podatkov iz osebnega in družinskega življenja prvo in drugo tožeče stranke ter fotografij, ki omogočajo njuno identifikacijo in s katerimi se neupravičeno posega v njuno zasebnost in družinsko življenje, ter nepreverjenih podatkov iz zasebnega življenja tretjega tožnika. Poleg tega je naložilo objavo sodbe z navedbo opr. št., datuma, pravdnih strank in pooblaščencev s podatki iz uvoda sodbe, predmetom spora in izrekom sodbe. Prvi in drugi tožeči stranki je dosodilo tudi odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi posega v osebnostne pravice in zaradi posega v čast in dobro ime. V preostanku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh pravdnih strank in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o pritožbenih stroških.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga dopustitev revizije glede sedmih vprašanj, katerih pomembnost utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvojem prava preko sodne prakse. Deloma zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča deloma pa njen neobstoj.

4. Predlog je deloma utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).