Jedro

Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljivo izpovedbo zaslišanih prič in sicer, da je tožnik na državnem srečanju v spornem šolskem letu dosegel 1. mesto in zlato priznanje za skupinsko raziskovalno nalogo. Obe priči sta namreč prepričljivo pojasnili, da oznaka za priznanje "1 zlato" kot je razvidno iz 13. točke rezultatov, doseženih na omenjenem srečanju, ki so ga dosegli E.E., F.F. in tožnik, pomeni, da je dosegel 1. mesto in tudi zlato priznanje. V tem primeru pa je upoštevaje šesti odstavek 5. člena v zvezi s prvim odstavkom 12. člena (gre za dosežek v skupini oziroma soavtorstvu) upravičen do 5 točk.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 279,99 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi št. ... z dne 11. 2. 2019 in št. ... z dne 9. 11. 2018. Tožniku je dodelilo Zoisovo štipendijo za šolsko leto 2018/2019 v znesku 120,00 EUR mesečno. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 30 dni po prejemu pravnomočne sodbe tožniku izplačati vse zneske zapadle in neizplačane Zoisove štipendije. Nadalje je tudi odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati stroške postopka v znesku 645,22 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka tega roka dalje do plačila.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje dejstvo, da je tožnik na tekmovanju dosegel zlato priznanje, pravilno ugotovilo. Ugotovitev, da je z istim dosežkom dosegel tudi 1. mesto, pa je napačna. Organ prve stopnje je namreč v upravnem postopku na podlagi, javno objavljenih rezultatov na uradni spletni strani A. ugotovil, da so bili med rezultati opredeljeni le dobitniki zlatih in srebrnih priznanj ter dobitniki bronastih priznanj za določeno šolsko leto. Nikjer pa ni bilo objavljenih rezultatov o doseženih prvih treh mestih na posameznem tekmovanju. Enako izhaja tudi iz pisnega pojasnila, ki ga je podala B.B. 17. 12. 2018. Zaslišana kot priča je sicer svojo pisno izjavo spremenila in še dodala, da to pomeni 1. in 2. mesto. Vsako dodatno izdano potrdilo postavlja v neenakopraven položaj vse druge udeležence tekmovanja, ki takšnega potrdila niso zahtevali in ga posledično tudi niso dobili za uveljavitev dosežkov pri dodelitvi Zoisove štipendije. Ne glede na zaslišanje B.B. in C.C., ki ju je sodišče ocenilo za verodostojni priči, pa navedeno ne more spremeniti dejanskega stanja, kot ga je tožena stranka ugotovila v upravnem postopku in sicer, da je tožnik s svojim rezultatom dosegel le zlato priznanje, ne pa tudi 1. mesta. Tudi javno objavljen Pravilnik - ... in razpis ... srečanja ... nikjer ne določata, da lahko posamezni tekmovalec osvoji 1., 2. ali 3. mesto, niti tega tožeča stranka ni ne zatrjevala, ne dokazala. 22. člen Pravilnika določa samo, da lahko udeleženci državnega srečanja glede na dosežen rezultat ob koncu državnega srečanja prejmejo ustrezna priznanja in nagrade in da A. objavi končne rezultate na svoji spletni strani. Po mnenju tožene stranke rezultati, objavljeni na uradni spletni strani A. ne omogočajo zaključka, da "1 zlato" pomeni tudi 1. mesto in da kakršnokoli kasnejše spreminjanje in izdajanje potrdil ni dopustno. Sodišče teh potrdil, še manj pa izjav prič, da je bilo osvojeno poleg zlatega priznanja tudi 1. mesto, ne bi smelo upoštevati. Izpoved obeh prič, da je tožnik s svojim rezultatom dosegel tudi 1. mesto je subjektivno pojasnilo predstavnikov A., ki pa ne ustreza dejansko doseženim rezultatom tožnika. Še bolj sta takšno potrdilo in izjava neverodostojna, ker je potrdilo izdano oziroma izjava podana naknadno po tekmovanju in samo za posameznega udeleženca, ne pa za vse udeležence tekmovanja. Le uradno objavljeni rezultati so lahko edino dokazilo o dosežkih posameznikov in kot takšni potrjujejo uspehe posameznika na posameznem tekmovanju. Sodišče je tako poleg napačno ugotovljenega dejanskega stanja zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1, saj obstaja nasprotje med tem, kar sodišče ugotavlja v sodbi in listinami v sodnem spisu. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma da sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik navaja, da se je sodišče pravilno opredelilo do ključnega vprašanja zadeve in sicer da zlato priznanje in 1. mesto tožnika na državnem tekmovanju predstavlja izjemen dosežek v smislu enega izmed pogojev za priznanje Zoisove štipendije. Tožnik je dosegel zlato priznanje in tudi 1. mesto na ... državnem srečanju ... v šolskem letu 2016/2017 za raziskovalno nalogo z naslovom "D.", ki jo je izdelal z še dvema mladima raziskovalcema. Za ta izjemni dosežek tožniku pripada 5 točk. Tožena stranka bi pomen rezultata "1 zlato" lahko razčistila že v predsodnem postopku, pa tega ni storila. Napačne so tudi navedbe tožene stranke v pritožbi, da so le uradno objavljeni rezultati lahko edino dokazilo o dosežkih posameznikov. Ker tožena stranka ni razčistila, kaj pomeni "1 zlato", so izjave predstavnikov A. pred sodiščem povsem verodostojne in relevantne, kar je sodišče prve stopnje tudi pravilno upoštevalo pri odločanju. Tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Obenem priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišča na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 11. 2. 2019, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, ki jo je vložil zoper prvostopenjsko odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije št. ... z dne 9. 11. 2018. Z omenjeno odločbo je bila zavrnjena tožnikova zahteva za dodelitev Zoisove štipendije.

7. V zadevi ni sporno, da je tožnik na državnem tekmovanju ... 2016/2017 v organizaciji A. osvojil zlato medaljo. Sporno je zgolj vprašanje, ali je s tem osvojil tudi 1. mesto.

8. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (v nadaljevanju: Pravilnik)2 v šestem odstavku 5. člena določa, da se kot najvišja mesta na državnem tekmovanju štejejo 1. do vključno 3. mesto, ki se točkujejo z 10 točkami. V naslednjem odstavku pa je nadalje določeno, da se kot priznanja na državnem tekmovanju štejeta zlato priznanje (ali 1. nagrada), ki se točkuje s 5 točkami in srebrno priznanje (ali 2. nagrada), ki se točkuje z 2 točkama. V prvem odstavku 12. člena pa je določeno, da je v primeru individualnega izjemnega dosežka vlagatelj upravičen do vseh točk, določenih za posamezni izjemni dosežek, v primeru dosežka v skupini ali soavtorstvu pa do polovice točk, določenih za posamezni izjemni dosežek.

9. Vprašanje, ali je tožnik dosegel 1. mesto, kot je to tožnik uveljavljal s tožbo, je sodišče razčiščevalo z zaslišanjem prič in sicer C.C., glavnega tajnika A. in pa B.B., vodje projektov tekmovanja iz znanja in modelarstva A. C.C. je tako pojasnil potek tekmovanja in ocenjevanja. Tako komisije po vseh zagovorih zasedajo in določijo zmagovalca. Določijo dve zlati medalji in eno od teh določijo kot 1. mesto. Po predočenju listine v spisu je pojasnil, da so tožnika določili za prejemnika 1. zlato, kar pomeni, da je dosegel 1. mesto in zlato priznanje. Že iz same listine namreč izhaja, da je bilo nato podeljeno "2 zlato" in nato še srebrno ter bronasto priznanje. Na vprašanje, ali je potrdilo (priloga A/3) verodostojno in ali izraža dejansko stanje, je priča pojasnila, da je to potrdilo sam podpisal, iz tega potrdila pa izhaja, da je tožnik prejel zlato priznanje in da je dosegel 1. mesto. Enako je potrdila tudi zaslišana priča B.B. 10. Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljivo izpovedbo zaslišanih prič in sicer, da je tožnik na ... državnem srečanju ... v šolskem letu 2016/2017, ki je potekalo 15. 5. 2018 dosegel 1. mesto in zlato priznanje za skupinsko raziskovalno nalogo. Obe priči sta namreč prepričljivo pojasnili, da oznaka za priznanje "1 zlato" kot je razvidno iz 13. točke rezultatov, doseženih na omenjenem srečanju (priloga A/5), ki so ga dosegli E.E., F.F. in tožnik, pomeni, da je dosegel 1. mesto in tudi zlato priznanje. V tem primeru pa je upoštevaje šesti odstavek 5. člena v zvezi s prvim odstavkom 12. člena (gre za dosežek v skupini oziroma soavtorstvu) upravičen do 5 točk, kot je to pravilno razsodilo sodišče prve stopnje.

11. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi moralo sodišče upoštevati le uradno objavljene rezultate, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je že tožena stranka sama v predsodnem postopku razčiščevala, ali je tožnik dosegel 1. mesto. Očitno pa si je potrdilo napačno razlagala, kot je to na obravnavi tudi izpovedala zaslišana priča C.C. Sodišče je bilo dolžno v okviru dokaznega postopka razčistiti sporna dejstva, torej v konkretni zadevi, ali je tožnik dosegel 1. mesto (da je prejel tudi zlato priznanje namreč ni sporno). Z izvedbo dokazov je omenjeno sporno vprašanje razčistilo in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da naj bi sodišče kršilo določbe postopka po 15. točki drugega odstavka 338. člena ZPP. Sodišče je namreč presojalo listinsko dokumentacijo v spisu in ravno zaradi nejasnosti je dejansko stanje razčiščevalo tudi z zaslišanjem že omenjenih prič. V tem primeru pa nikakor ne gre za protispisnost, torej da bi o odločilnih dejstvih obstajalo nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

13. Na podlagi 165. v zvezi s 154. členom ZPP je sodišče odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 279,99 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodbe, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Stroški so odmerjeni na podlagi Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT)3 in zajemajo 375 točk za odgovor na pritožbo (225 EUR) in 2 % materialnih stroškov (4,5 EUR), vse povečano za 22 % DDV (50,49 EUR).

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 35/2014 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami.