1. 2. 2024

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Mestne občine Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška družba Kozinc in partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 1. februarja 2024

odločilo:

Za obravnavo prijave gradnje, izvedene v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem Upravne enote Ljubljana št. 351-1768/2009-26-1351007 z dne 4. 8. 2010, je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za naravne vire in prostor, Območna enota Ljubljana.

OBRAZLOŽITEV

Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju predlagateljica) zahteva rešitev spora glede pristojnosti med državo in lokalno skupnostjo, in sicer med Inšpektoratom Republike Slovenije za naravne vire in prostor, Območno enoto Ljubljana (v nadaljevanju IRSNVP), in Inšpektoratom Mestne uprave Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju Inšpektorat MU MOL). Predlagateljica navaja, da je IRSNVP Inšpektoratu MU MOL odstopil v pristojno reševanje prijavo prijaviteljice z dne 9. 10. 2023, iz katere izhaja, da stanovanjska hiša, za katero je bilo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje Upravne enote Ljubljana št. 351-1768/2009-26-1351007 z dne 4. 8. 2010 (v nadaljevanju Gradbeno dovoljenje), ni zgrajena skladno s tem dovoljenjem. Kršena naj bi bila namreč 4. točka izreka Gradbenega dovoljenja (prometna in zunanja ureditev), ker naj investitorka ne bi zgradila cestnega priključka, temveč naj bi namesto tega vozila po sosednjih parcelah, in ker naj ne bi zgradila parkirnih mest. Inšpektorat MU MOL se z odstopom ne strinja, saj meni, da je opravljanje inšpekcijskega nadzora v konkretnem primeru na podlagi prvega odstavka 10. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 in 133/23 – v nadaljevanju GZ-1) v pristojnosti IRSNVP. Predlagateljica se sklicuje na 6. točko 2. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 126/07, 108/09, 57/12, 110/13 in 19/15 – ZGO-1) ter navaja, da je v skladu s tem upravni organ v 2. do 5. točki izreka Gradbenega dovoljenja določil konkretne pogoje, ki jih je treba upoštevati pri gradnji stanovanjskega objekta iz 1. točke izreka Gradbenega dovoljenja. Prometne in zunanje ureditve, ki ju med drugim določajo ti pogoji, po mnenju predlagateljice ni mogoče šteti za samostojna objekta, kar po njenem mnenju dodatno potrjujeta tako Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08), veljavna v času izdaje Gradbenega dovoljenja, kot trenutno veljavna Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22). Predlagateljica trdi, da se objekt s klasifikacijsko oznako 11100, za katerega je bilo predpisano in izdano Gradbeno dovoljenje, ne uvršča med objekte, za katere bi bil inšpekcijski nadzor v pristojnosti občinskih inšpekcij.

IRSNVP se v dopisu, s katerim je zadevo odstopil Inšpektoratu MU MOL, sklicuje na svojo pristojnost, kot je opredeljena v prvem odstavku 10. člena GZ-1, in navaja, da glede na vsebino priloženih prijav v zvezi z dovozom do stavbe dokumente odstopa v pristojno reševanje Inšpektoratu MU MOL.

Ustavno sodišče je na podlagi sedme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave in sedme alineje prvega odstavka 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi. Za te spore se v skladu z 62. členom ZUstS smiselno uporablja 61. člen ZUstS. Po drugem odstavku 61. člena ZUstS lahko, če pride do spora, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.

Med Inšpektoratom MU MOL in IRSNVP je sporno, kateri od njiju je pristojen za obravnavo prijave kršitve, ki se nanaša na dovoz do stanovanjske stavbe, za katero je bilo izdano Gradbeno dovoljenje. Iz priloženega Gradbenega dovoljenja je pri tem razvidno, da je bilo to izdano za gradnjo stanovanjskega objekta s klasifikacijsko oznako 11100 (1. točka izreka), v obsegu in pod pogoji, določenimi v izreku Gradbenega dovoljenja, med katerimi je tudi prometna in zunanja ureditev (4. točka izreka).

Pristojnost organov za opravljanje inšpekcijskega nadzora nad gradnjo[1] ureja 10. člen GZ-1. Skladno s prvim odstavkom tega člena opravljajo inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb GZ-1, ki se nanašajo na gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje,[2] (državni) gradbeni inšpektorji. Skladno s tretjim odstavkom istega člena opravljajo inšpekcijski nadzor nad gradnjo nezahtevnih objektov,[3] za katere je sicer predpisano gradbeno dovoljenje,[4] tudi občinski inšpektorji. Inšpekcijski nadzor nad gradnjo, za katero po GZ-1 ni predpisano gradbeno dovoljenje, pa skladno s četrtim odstavkom 10. člena GZ-1 opravljajo občinski inšpektorji, in sicer v delu, ki se nanaša na skladnost s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine.[5] Pristojnost za opravljanje inšpekcijskega nadzora nad gradnjo je torej zakonodajalec med državo in lokalnimi skupnostmi razmejil tako, da je določil, da je nadzor nad gradnjo, za katero je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, v pristojnosti države (gradbenih inšpektorjev), razen v primeru gradnje nezahtevnih objektov, ko je nadzor v pristojnosti tako države (gradbenih inšpektorjev) kot lokalnih skupnosti (občinskih oziroma medobčinskih inšpekcijskih organov); nadzor nad gradnjo, za katero ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, pa je v pristojnosti lokalnih skupnosti (občinskih oziroma medobčinskih inšpekcijskih organov), pri čemer je zakonodajalec pristojnost slednjih omejil le na opravljanje nadzora nad skladnostjo gradnje s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi občine.

V obravnavani zadevi je spor glede pristojnosti med državnim in občinskim inšpekcijskim organom nastal v zvezi z obravnavo prijave in z njo povezanim inšpekcijskim nadzorom nad gradnjo, za katero je bilo izdano z zakonom predpisano gradbeno dovoljenje in ki naj bi bila izvedena v nasprotju s pogoji, določenimi v tem gradbenem dovoljenju. Iz navedb v zahtevi in priloženih prilog ne izhaja, da bi šlo za nezahtevni objekt. Gre torej za zadevo, ki po prvem odstavku 10. člena GZ-1 spada v pristojnost gradbenih inšpektorjev. Glede na navedeno je za obravnavo prijave gradnje, izvedene v nasprotju s pogoji, določenimi z Gradbenim dovoljenjem, pristojen IRSNVP. Zato je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka odločbe.

Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena v zvezi z 62. členom ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Odločbo je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del, povezanih z gradnjo, ki obsega novogradnjo, rekonstrukcijo, manjšo rekonstrukcijo, vzdrževanje objekta, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in spremembo namembnosti (5. točka prvega odstavka 3. člena GZ-1).

[2]Gradbeno dovoljenje je odločba, s katero se investitorju dovoljuje gradnja; gradbeno dovoljenje je tudi integralno gradbeno dovoljenje po določbah GZ-1 (6. točka prvega odstavka 3. člena GZ-1).

[3]Nezahtevni objekt je objekt manjših dimenzij, konstrukcijsko nezahteven in prostorsko zaznaven (23. točka prvega odstavka 3. člena GZ-1).

[4]Glej prvi odstavek 5. člena GZ-1.

[5]Ne glede na to, ali je za gradnjo predpisano gradbeno dovoljenje ali ne, opravljajo inšpekcijski nadzor državni gradbeni in drugi inšpektorji v delu, ki se nanaša na bistvene in druge zahteve, in sicer vsak iz svoje pristojnosti (drugi in četrti odstavek 10. člena GZ-1).