Jedro

Četudi nobena od strank ni podala izrecne zahteve za izvedbo naroka, sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ne bi smelo uporabiti izjeme iz 454. člena ZPP o tem, kdaj v sporu majhne vrednosti ni dolžno opraviti naroka za glavno obravnavo. Med strankama je bilo sporno dejansko stanje (torej ne gre za izjemo iz prvega odstavka 454. člena ZPP) in o tem stanju, glede na okoliščine konkretnega primera, ni bilo mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov (torej tudi ne obstaja izjema iz drugega odstavka 454. člena ZPP).

S tem, ko je sodišče prve stopnje pisno izjavo priče pri svoji dokazni oceni deloma upoštevalo, ne da bi se neposredno prepričalo o verodostojnosti te priče, je tožniku neutemeljeno odvzelo možnost dokazovanja in ga postavilo v neenakopraven položaj v razmerju do toženke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je toženka dolžna tožniku v roku 8 dni od prejema sodbe plačati znesek 520,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2016 dalje do plačila (I. točka izreka), v presežku (za plačilo 1.287,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2016) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške (III. točka izreka).

2. Tožnik je zoper odločitvi v II. in III. točki izreka sodbe vložil pravočasno pritožbo zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da odločitev sodišča brez izvedbe glavne obravnave vodi v kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in kršitev pravice do enakega obravnavanja iz 22. člena Ustave RS (URS). O spornem dejanskem stanju v predmetni zadevi ni mogoče odločiti brez izvedbe predlaganih dokazov. Z vnaprejšnjo dokazno oceno sodišče predlaganim dokazom ne more odvzeti dokazne moči. Ponavlja trditve strank iz tožbe in odgovora na tožbo. Opozarja, da iz predložene pisne izjave A. A. z dne 4. 10. 2018 ne izhaja, kar je navajala toženka v odgovoru na tožbo (glede izročitve denarnega zneska in konkretnega dogovora o ceni del). Omenjena listina je sestavljena v nasprotju z 236.a členom ZPP in njen zmoten povzetek (strinjanje s ponudbo B., d. o. o. z dne 2. 10. 2015) predstavlja kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je vnaprej v celoti verjelo navedbam toženke in enostransko pripravljeni pisni izjavi A. A. z dne 4. 10. 2018. Tožniku, ki je predlagal zaslišanje te ključne priče, pa je to možnost odvzelo in tudi ni navedlo, zakaj šteje zaslišanje te priče in tožnika za nebistveno. Iz predloženih pisnih dokazov ni bilo mogoče ugotoviti dejanskega stanja, navedbe strank so si nasprotujoče. Iz navedb strank v tožbi in odgovoru na tožbo izhaja, da sta se o ceni krovsko-kleparskih del dogovorila tožnik in A. A. kot pooblaščenec in nadzornik toženke (ne pa stranki neposredno). Sodišče bi torej o dogovorjeni ceni za krovsko-kleparska dela moralo zaslišati tožnika in po načelu kontradiktornosti tudi toženko ter pričo A. A., ne pa enostransko slediti navedbam toženke. Dokaz z zaslišanjem stranke in priče se ne more izvesti brez glavne obravnave. Glede kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena URS se sklicuje na ustavno odločbo Up-360/16 z dne 18. 6. 2020. Meni, da 22. člen URS zagotavlja pravico do glavne obravnave in da mora biti vsako odstopanje od tega kot izjema interpretirano restriktivno. Sodišče v konkretnem primeru ni moglo uporabiti izjeme iz 454. člena ZPP, saj je bilo dejansko stanje med strankama sporno. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožniku (pravilno: toženki) pa naloži v plačilo stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka v laičnem odgovoru na pritožbo navaja, da tožnik ni priložil nobenih dokumentov, k predložitvi katerih ga je pozivala. Strinja se le z delom pritožbe, v katerem tožnik navaja, da on poravna pritožbene stroške. Predlaga potrditev sodbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je sodbo mogoče izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe v sporu majhne vrednosti torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Tožnik v tej pravdi od toženke zahteva plačilo za krovsko-kleparska dela pri izdelavi strešne frčade. Trdi, da je za izvedena dela dobil le delno plačilo. Toženka se brani z navedbami, da je bila dogovorjena cena za izvedena dela nižja, da je ta dela v celoti plačala ter da dela niso bila kvalitetno opravljena, zaradi česar ji je čez čas nastala škoda.

7. Sodišče prve stopnje v predmetnem postopku ni izvedlo naroka za glavno obravnavo, ker je po prejemu vlog strank presodilo, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa ni pravočasno zahtevala izvedbe naroka (drugi odstavek 454. člena ZPP).

8. Četudi nobena od strank res ni podala izrecne zahteve za izvedbo naroka,1 tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ne bi smelo uporabiti izjeme iz 454. člena ZPP o tem, kdaj v sporu majhne vrednosti ni dolžno opraviti naroka za glavno obravnavo. Med strankama je bilo sporno dejansko stanje (torej ne gre za izjemo iz prvega odstavka 454. člena ZPP) in o tem stanju, glede na okoliščine konkretnega primera, ni bilo mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov (torej tudi ne obstaja izjema iz drugega odstavka 454. člena ZPP).

9. Obe stranki sta v vlogah navedli, da se je v imenu toženke s tožnikom glede izvedbe del, cene, plačila in pregleda dela dogovarjal A. A., pri čemer se je toženka v ugovoru zoper sklep o izvršbi in v vlogi z dne 25. 1. 2019 sklicevala na dopis A. A. z dne 4. 10. 2008, tožnik pa je v dopolnitvi tožbe z dne 28. 12. 2018 predlagal zaslišanje sebe in A. A. ter pri izvedbi teh dokazov vztrajal tudi v prvi pripravljalni vlogi z dne 26. 2. 2019 (list. št. 59). Ker A. A. predstavlja ključno pričo glede med strankama spornih vprašanj (to je glede dogovorjene cene za krovsko-kleparska dela, glede (delnega) plačila toženke za izvedena dela in glede kvalitete opravljenih del) in ker njegov dopis ne ustreza pisni izjavi priče iz 236.a člena ZPP (gre za dopis priče tožnikovi odvetnici, ki mu niti ni priložena kopija pričinega osebnega dokumenta), se sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti na navedeno pisno izjavo (dopis) priče, obenem pa ne izvesti njenega zaslišanja, ki ga je izrecno predlagal tožnik.2 S tem, ko je sodišče prve stopnje navedeno pisno izjavo priče pri svoji dokazni oceni deloma upoštevalo, ne da bi se neposredno prepričalo o verodostojnosti te priče,3 je tožniku neutemeljeno odvzelo možnost dokazovanja in ga postavilo v neenakopraven položaj v razmerju do toženke. Ob tem gre poudariti, da ne drži, da je tožnik zaslišanje sebe in priče A. A. predlagal povsem nesubstancirano, kar je sodišče prve stopnje navedlo kot razlog za zavrnitev njunega zaslišanja (5. in 9. točka obrazložitve sodbe). V dopolnitvi tožbe je v krajšem odstavku (z nekaj stavki) pred predlaganima zaslišanjema (list. št. 48) navedel več dejstev, ki se ne skladajo z navedbami toženke v njenih vlogah,4 torej je očitno predlagal njuno zaslišanje v zvezi z navedenimi spornimi dejstvi. To pa so bila tudi pravno odločilna dejstva za odločitev v predmetni pravdi.

10. Poleg tega tožnik utemeljeno opozarja, da iz dopisa A. A. z dne 4. 10. 2018 ne izhaja, da bi se toženka oziroma v njenem imenu A. A. strinjal prav s strani toženke v tem postopku predloženo konkurenčno ponudbo B., d. o. o. z dne 2. 10. 2015 (priloga B5).5 Konkretna konkurenčna ponudba in njena cena, ki naj bi bili upoštevani pri dogovoru strank, v dopisu A. A. nista navedeni. Ker se je v imenu toženke za izvedbo del dogovarjal A. A. in ker naj bi po njenih navedbah prav on tudi izročil denar tožniku ter mu s tem plačal vse, bi bilo za popolno ugotovitev dejanskega stanja nujno izvesti njegovo zaslišanje.

11. Ker je bila tožniku z opisanim nezakonitim postopanjem odvzeta možnost enakopravnega obravnavanja pred sodiščem (absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo (odločitev o stroških postopka v III. točki izreka je odvisna od končnega uspeha strank v postopku) ter zadevo v omenjenem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

12. Razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje je po oceni pritožbenega sodišča nujna, ker glede na naravo stvari in okoliščine primera sámo ne more odpraviti ugotovljene kršitve (prvi odstavek 354. člena ZPP). Za izvedbo in oceno predlaganih zaslišanj je kot prvo zadolženo sodišče prve stopnje. V nasprotnem primeru bi bila strankama kršena ustavno zajamčena pravica do pritožbe (25. člen URS). Obenem pritožbeno sodišče ocenjuje, da zaradi vrnitve zadeve v ponovno odločanje nobena od strank ne bo utrpela hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (primerjaj drugi odstavek 354. člena ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

14. V novem sojenju naj sodišče prve stopnje izvede predlagana zaslišanja, pri čemer naj upošteva načelo obojestranskega zaslišanja strank, nato pa naj ponovno presodi utemeljenost dela tožbenega zahtevka, o katerem še ni bilo pravnomočno odločeno.

PRAVNI POUK: Zoper sklep (o razveljavitvi) je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, ker je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko odpravilo sámo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sámo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo (glej N. Betetto v: L. Ude in A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem spremenjenih členov, 4. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2010, str. 722, 10. točka). Tako tudi sodna praksa (glej npr. VSL sodbo I Cp 343/2019 z dne 14. 6. 2019 v 6. točki obrazložitve, VSL sodbo II Cp 1301/2017 z dne 20. 9. 2017 v 9. točki obrazložitve in VSL sodbo II Cpg 34/2015 z dne 15. 1. 2015 v 7. točki obrazložitve). 2 A fortiori šesti odstavek 236.a člena ZPP – kljub pisni izjavi sodišče mora izvesti zaslišanje, če tako zahteva katera od strank, v konkretnem primeru pa sploh ni šlo za upoštevno pisno izjavo priče po 236.a členu ZPP. 3 V primeru predložitve pisne izjave priče si sodnik ne more ustvariti subjektivnega mnenja o verodostojnosti priče. Njeno verodostojnost lahko preveri samo z ustnim zaslišanjem. Ker so priče, ki so v kakšnem razmerju z eno ali obema strankama, izkustveno manj resnicoljubne od tistih, ki s strankama niso v nobenem razmerju, sodišče praviloma ne bo naklonjeno predložitvi pisnih izjav prič, kadar bodo stranke predlagale zaslišanje sorodnikov, prijateljev, sodelavcev ipd. (tako N. Betetto v: L. Ude in A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem spremenjenih členov, 4. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2010, str. 182 in 183). Ob tem gre dodati, da iz dopisa A. A. z dne 4. 10. 2018 izhaja, da je "prijateljsko sodeloval pri prenovi hiše tožnice", kar pomeni, da gre za pričo, ki je povezana s toženko, zato je verodostojnost njegove "izjave" nujno oceniti, to pa je mogoče le z neposrednim zaslišanjem. 4 Tožnik je na navedenem mestu navedel, da je za izvedena krovsko-kleparska dela po predračunu v višini 3.101,53 EUR, ki je bila predhodno potrjena s strani toženke, dobil zgolj delno plačilo v višini 800,00 EUR ter da so bile izmere izvedenega dela pregledane s strani tožnika in A. A., pooblaščenca in nadzornika toženke. Toženka je po drugi strani navedla, da je bil A. A. posrednik med njo in tožnikom (ugovor zoper sklep o izvršbi), da je bila dogovorjena cena za pokrivanje frčade s pločevino 1.300,00 EUR, kot je bila tudi cena konkurenčne ponudbe, ter da je A. A. izročila celoten dogovorjeni znesek, da ga plača tožniku (vloga toženke z dne 25. 1. 2019). 5 Dogovor strank v skladu s to konkurenčno ponudbo je tožnik v postopku prerekal izrecno in obrazloženo.