Jedro

Ker sta stranki pogodbe o ustanovitvi služnosti jasno zapisali, da se nanaša ustanovljena služnost na določeno parcelno številko in zemjiškoknjižni vložek, sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko je predlog za vpis služnostne pravice zavrnilo zato, ker v pogodbi o ustanovitvi služnosti ni opisana kultura služečega zemljišča in točna izmera.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se pravilno glasi: "Ugovoru se ugodi, sklep Okrajnega sodišča v Kranju opr. št. Dn. št. 1610/98 z dne 10.12.1998 se spremeni tako, da se zemljiškoknjižnemu predlogu predlagateljice ugodi in sklep glasi: Na podlagi služnostne pogodbe z dne 18.2.1998

I.

1) pri vložku številka 53 na parcelni številki 492/1 pot k.o. Š., last J. G., roj. 31.3.1961, stanujoč A. 8, C., 2) pri vložku številka 945 na parcelni številki 491 travnik 1078 m2 k.o. Š., last B. V., roj. 29.9.1959, stanuje F. 163, Š. s e d o v o l i 1) pri vl.št. 53 k.o. Š.: vknjižba služnostne pravice voženj in hoje po poti na zemljišču parc. št. 492/1 v korist parc. št. 491 travnik 1078 m2, pripisani pri vl. št. 945 te k.o., last B.V., roj. 29.9.1959, stanuje F. 163, Š., 2) pri vl. št. 945 k.o. Š.: poočitev, da je pri vl. št. 53 te k.o. vknjižena služnostna pravica vožnje in hoje po poti na zemljšču parc. št. 492/1 v korist parc. št. 491 travnik 1078 m2 tega vložka.

II.

Sodna taksa po tarifni številki 17/1 in 18/2 v skupnem znesku 4.050,00 SIT je bila plačana." Zaznambe pritožbe se izbriše.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor kot neutemeljen in odločilo, da sklep, s katerim je zemljiškoknjižni referent zavrnil predlog za vpis služnostne pravice v veljavi.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo predlagateljica zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlagateljica je predložila pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice. Sodišče je zavrnilo predlog zato, ker naj bi listina, na podlagi katere je bil vložen predlog, ne vsebuje vseh podatkov iz 21. in 76. čl. Zakona o zemljiški knjigi. Iz služnostne pogodbe izhaja, da je označena parcela št. 491 pašnik v izmeri 1078 m2, napisana sta oba vložka pri kateri sta obe parceli pripisani, kar je dovolj za z.k. oznake. Z vknjižbo služnostne pravice je nepomembno, za kakšno kulturo ali izmero gre. Sodišče v zemljiško knjigo v zvezi s služnostjo še nikoli ni vpisovalo kultur in izmer, vpiše le številke parcele gospodujočega in služečega zemljišča. Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za vknjižbo služnostne pravice zato, ker iz predložene pogodbe z dne 18.2.1998 izhaja, da je služeča nepremičnina parc. št. 492/1 k.o. Š., pri tem pa ni označena površina, s katero je vpisana v zemljiški knjigi. Ker je v zemljiški knjigi označena ta parcela kot pot v izmeri 551 m2, sodišče zaključuje, da manjkajo identifikacijski znaki, kot to določa 9. čl. Zakona o zemljiški knjigi (Z.K., Ur. l. RS št. 33/95).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predložena služnostna pogodba z dne 18.2.1998 vsebuje vse, kar zahteva Zakon o zemljiški knjigi za vpis takšne pravice. V služnostni pogodbi je zapisano, da je služeče zemljšče parcelne številke 492/1, pripisana pri vl. št. 53 k.o. Š., last služnostnega zavezanca J. G., ki je pogodbena stranka. Te podatki izhajajo tudi iz zemljiškoknjižnega izpiska, ki je priložen spisu. Iz izpiska še izhaja, da je kot kultura parcelne številke 492/1 zapisana pot, izmera pa znaša 551 m2. Treba je pritrditi pritožbi, da sta oba podatka tako o vrsti kulture kot o točni izmeri glede na jasen zapis pogodbe nerelevantna. Služnostni zavezanec je dovolil zapisano obremenitev na služečem zemljišču, to je parceli. S tem ni razpolagal z več ali drugačno pravico, kot ima vpisano v zemljiški knjigi. Pri tem je treba določbo 76. čl. in 9. čl. Zakona o zemljiški knjigi razumeti tako, da morajo biti nepremičnine označene s podatki iz zemljiške knjige. Odločilni podatek v tem primeru je številka parcele, številka vložka in v zvezi s tem lastnik. Če stranke niso označile kulture in točne izmere, v tem primeru ne more pomeniti, da ni jasno, na katero nepremičnino se ustanovljena stvarna pravica nanaša. Enako stališče je bilo že izraženo v sodni praksi (primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 478/98).

Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče v skladu s 95. čl. ZZK pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se ugovoru ugodi in se ugodi predlogu predlagateljice za predlagani vpis služnostne pravice. Zato je bilo tudi treba izbrisati zaznambo vložene pritožbe (95. čl. ZZK). V postopku namreč sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je bila sprememba napadene odločbe možna.