Jedro

Dejstvo, da dolžnica o odstopu terjatve pred sodnim postopkom ni bila obveščena, ne vpliva na utemeljenost cesionarjevega zahtevka, ker neuspešna notifikacija ni ovira za pravno veljaven prenos terjatve od cedenta na cesionarja.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi tretji in prvi odstavek sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 17.3.2008, s katerima je toženi stranki naložena obveznost plačila 215,64 € z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.3.2008 dalje do plačila in 48,00 € izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne vročitve sklepa o izvršbi dalje do plačila. Toženi stranki je naložilo obveznost plačila 49,26 € pravdnih stroškov tožeče stranke.

Tožena stranka po začasni zastopnici vlaga pritožbo iz vseh, z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidenih pritožbenih razlogov, argumentirano pa graja uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo obravnavanje in odločanje. Sklicuje se na ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da toženka o odstopu terjatve ni bila obveščena. Iz te ugotovitve izvaja sklep, da proti toženki cesija ne učinkuje in proti njej ni mogoče začeti izvršilnega postopka. Toženka s cesijo ni bila seznanjena niti v tem postopku, ker ji je bila s sklepom z dne 28.5.2008 postavljena začasna zastopnica. Meni, da nasprotna odločitev toženki odvzema s 419. čl. Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) predvideno varstvo. Nasprotuje tudi stroškovnemu delu odločitve, kajti, če bi bila toženka s cesijo seznanjena, stroški morda sploh ne bi bili potrebni.

Pritožba ni utemeljena.

Dejstvo, da toženka o prenosu terjatve pred sodnim postopkom ni bila obveščena, ker je bila na naslovu B. 1, na katerem ima prijavljeno bivališče, neznana, ni odločilno. Kot ugotavlja že pritožba, neuspešna notifikacija cesije ni ovira za pravno veljaven prenos terjatve od cedenta na cesionarja. Uspešnost notifikacije je lahko pomembna pri ugotavljanju, kateremu od upnikov (prejšnjemu – cedentu ali novemu – cesionarju) dolžnik pravno veljavno izpolni, na sam prehod terjatve pa notifikacija nima vpliva. Tudi dejstvo, da je bila v teku tega postopka s cesijo seznanjena toženkina začasna zastopnica in ne toženka osebno, ni pomembno, saj ima začasna zastopnica v tem postopku vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika (1. odstavek 83. čl. ZPP). Pa tudi zato ne, ker materialna podlaga zahtevku ni samo cesija. Z izplačilom odškodnine iz zavarovanja potrošniškega kredita so na tožečo stranko tudi po samem zakonu prešle vse bankine (zavarovančeve) pravice proti toženki, ki je z neizpolnitvijo pogodbene obveznosti povzročila nastop zavarovalnega primera oz. izplačila odškodnine (963. čl. OZ). Ker je tožeča stranka z zahtevkom uspela, je utemeljena tudi na podlagi uspeha pravdnih strank temelječa odločitev o stroških postopka.

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP).

Sodnica posameznica odloča na osnovi 5. odstavka 458. čl. ZPP.