Jedro

Zmotno je materialnopravno stališče, da se upoštevajo zgolj podatki iz odločb o odmeri dohodnine. Namreč, če katastrski dohodek znaša manj kot 200,00 EUR, niti ni obdavčljiv in odločba o dohodnini ni izdana, pač pa zgolj obvestilo, ki ga FURS posreduje toženi stranki o dohodkih, ki jih oseba prejema.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v I. točki in III. točki izreka spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 11. 9. 2019 in odločbe Republike Slovenije, Centra za socialno delo A. št. ... z dne 4. 6. 2019 in za obdobje od 1. 6. 2019 do 30. 11. 2019 tožeči stranki prizna denarna socialna pomoč v višini 392,75 EUR in povrnejo stroški postopka, zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 11. 9. 2019 in v prvem odstavku odločbe št. ... z dne 4. 6. 2019 številko »392,65 EUR« nadomestilo s številko »392,75 EUR«, v ostalem delu je pustilo odločbo nespremenjeno (I. točka izreka). S sklepom pa je umik tožbe, s katero tožnica zahteva, da se izvrši I. točka izreka sodbe opr. št. V Ps 209/2019 z dne 20. 6. 2019 oziroma po preteku tega roka v primeru ponovne neizvršitve izplača odškodnina v višini 30.000,00 EUR pod izvršbo in da ji je tožena stranka dolžna po uradni dolžnosti popraviti odločbo Centra za socialno delo B. z dne 22. 1. 2018 v delu, ki se nanaša na čas od 1. 1. 2019 do 31. 5. 2019, o katerem je bilo naknadno odločeno z obvestilom z dne 3. 12. 2018, vzelo na znanje (II. točka izreka). Obenem je sklenilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 4,87 EUR v 15 dneh pod izvršbo in da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka (III. in IV. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka je pritožbo vložil toženec zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Po mnenju toženca izpodbijana sodba nima razlogov. Sodišče je odločilo, da je tožnica tudi za obdobje od 1. 6. 2019 do 30. 11. 2019 upravičena do denarne socialne pomoči v višini 392,75 EUR, ker je do denarne socialne pomoči v takšni višini upravičena za obdobje pred spornim obdobjem na podlagi odločbe z dne 10. 12. 2019, izdane na podlagi sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Ps 209/2019 z dne 20. 6. 2019. Sklicevanje na odločitev v nekem identičnem sporu, se po mnenju toženca ne more šteti za obrazložitev. Sodišče prve stopnje bi moralo pojasniti, zakaj je bil katastrski dohodek nepravilno upoštevan kot lastni dohodek tožnice. Toženec je z odločbo z dne 10. 12. 2019 realiziral sodbo opr. št. V Ps 209/2019 z dne 20. 6. 2019, ker je bila pravnomočna. To pa ne pomeni, da je odločitev v citirani sodbi pravilna in da se z njo strinja. Poudarja, da se pri odločanju o upravičenosti do denarne socialne pomoči upoštevajo vsi dohodki in prejemki, ne glede na to, ali so obdavčljivi ali ne (4. točka drugega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZUPJS). Zato za odločanje ni relevantno, ali so izpolnjeni pogoji, da gre za obdavčljivi dohodek po Zakonu o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/06 s spremembami, v nadaljevanju: ZDoh-2) oziroma ali je tožnica zavezanec za plačilo dohodnine od katastrskega dohodka po v sodbi navedenih določbah ZDoh-2. Bistveno je, da ZDoh-2 katastrski dohodek opredeljuje kot dohodek. Glede ugotavljanja dohodka iz kmetijske dejavnosti se uporablja Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (Ur. l. RS, št. 39/07 s spremembami, v nadaljevanju: Pravilnik). Toženec poudarja, da se podatka o katastrskem dohodku ne pridobi zgolj iz dohodninskih odločb, ampak tudi iz obvestil, ki jih FURS posreduje o dohodkih, ki jih oseba prejema, torej tudi katastrski dohodek, ki je nižji od 200 EUR, saj pri odločanju o denarni socialni pomoči ni važno, ali je dohodek obdavčljiv ali ne. V konkretnem primeru je organ prve stopnje podatke o katastrskem dohodku pridobil na podlagi 51. člena ZUPJS od upravljavca zbirk podatkov, in sicer od FURS, pri čemer višina katastrskega dohodka dejansko ni bila sporna in pri odločanju uporabil Pravilnik. Ugotavlja, da je poleg tega, da so bile storjene izpostavljene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo tudi materialno pravo. Katastrski dohodek je treba upoštevati pri določitvi višine denarne socialne pomoči. Posledično je napačna tudi odločitev o stroških postopka iz III. točke obrazložitve izpodbijane odločitve.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo. V postopku pa ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitane kršitve.

5. Pritožba ima prav, da sklicevanje sodišča na odločitev v drugem identičnem sporu ne more šteti za obrazložitev in da bi sodišče moralo obrazložiti, zakaj je bil katastrski dohodek nepravilno upoštevan v izpodbijanih odločbah. Pomanjkljivosti, na katero opozarja pritožba, ko sodišče ni navedlo razlogov, zakaj je bil katastrski dohodek nepravilno upoštevan, ni bistvena kršitev določb ZPP, zaradi katere sodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti, pač pa gre za nepravilno uporabo materialnega prava. Napačna uporaba materialnega prava je podana, če sodišče ni uporabilo določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti, ali če jih ni uporabilo pravilno. Sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni navedlo določb predpisov, ki bi jih moralo uporabiti. Zato ne gre za kršitev, zaradi katere sodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti.

6. V konkretnem primeru je predmet sodne presoje dokončna odločba toženca z dne 11. 9. 2019, s katero je zavrnil tožničino pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo z dne 4. 6. 2019. S slednjo je med drugim odločil, da je tožnica za čas od 1. 6. 2019 do 30. 11. 2019 upravičena do denarne socialne pomoči v višini 392,65 EUR mesečno. V obravnavanem primeru je sporna višina denarne socialne pomoči v zvezi s tem pa vprašanje, kateri dohodki se upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka, konkretno, ali se med dohodke šteje katastrski dohodek.

7. Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZSVarPre) v 2. členu določa, da je denarna socialna pomoč socialnovarstveni prejemek, namenjen tistim posameznikom ali posameznicam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. V 6. členu citiranega zakona je izrecno določeno, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Kdor si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, določen s tem zakonom, ima pravico do denarne socialne pomoči v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. ZUPJS v 12. členu določa, kateri dohodki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka. V 4. točki citirane določbe je izrecno določeno, da se upoštevajo drugi dohodki po zakonu, ki urejajo dohodnino, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine, razen v primeru določenih izjem. V skladu s tretjim odstavkom 15. člena ZUPJS se pri ugotavljanju dohodka upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev se primarno uporabljajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto.

8. V predmetni zadevi pravno podlago predstavlja še Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v postopku za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči (Ur. l. RS, št. 39/07 s spremembami, v nadaljevanju: Pravilnik), ki ne velja več, vendar se še vedno uporablja do uveljavitve podzakonskih predpisov po ZSVarPre in ZUPJS, če ni v nasprotju z navedenima zakonoma. Pravilnik v 3. členu določa, da se kot dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti in osnovne gozdarske dejavnosti šteje vsota zadnjih znanih podatkov o katastrskem dohodku, pavšalni oceni dohodka na panj in drugem dohodku iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za isto koledarsko leto, ugotovljena za posameznika, ki uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, in njegove družinske člane, zmanjšana za prispevke za socialno varnost za te osebe iz naslova teh dohodkov, ugotovljene na podlagi podatkov iz zadnje odločbe o odmeri dohodnine oziroma odločbe Davčne uprave Republike Slovenije o odmeri prispevkov. V drugem odstavku 3. člena Pravilnika pa je določeno, da se kot katastrski dohodek iz prejšnjega odstavka šteje katastrski dohodek, zmanjšan za oprostitve v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, in za akontacijo dohodnine, ugotovljen na podlagi podatkov iz zadnje odločbe o odmeri dohodnine oziroma zadnje odločbe o odmeri akontacije dohodnine oziroma potrdila ali obvestila Davčne uprave Republike Slovenije o višini katastrskega dohodka.

9. Glede na citirano določbo 3. člena Pravilnika se torej kot dohodek šteje katastrski dohodek, ugotovljen med drugim tudi na podlagi potrdila ali obvestila Davčne uprave Republike Slovenije o višini katastrskega dohodka. Iz določb 70. in 71. člena ZDoh-2 in zlasti 69. člena tega zakona jasno izhaja, da so zavezanci za plačilo dohodnine od katastrskega dohodka člani kmetijskega gospodinjstva, ki opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost in je njihov skupni dohodek najmanj 200,00 EUR. Pomeni, da če znaša katastrski dohodek manj kot 200,00 EUR, niti ni obdavčljiv in odločba o dohodnini ni izdana. V takšnih primerih se podatki o katastrskem dohodku ne pridobijo zgolj iz dohodninske odločbe, ampak tudi iz obvestil, ki jih FURS posreduje o dohodkih, ki jih oseba prejema. Torej tudi podatke o katastrskem dohodku, ki je nižji od 200,00 EUR, saj pri odločanju o denarni socialni pomoči ni pomembno, ali je dohodek obdavčljiv ali ne.

10. Zmotno je materialnopravno stališče, da se upoštevajo zgolj podatki iz odločb o odmeri dohodnine. Namreč, če katastrski dohodek znaša manj kot 200,00 EUR, niti ni obdavčljiv in odločba o dohodnini ni izdana, pač pa zgolj obvestilo, ki ga FURS posreduje toženi stranki o dohodkih, ki jih oseba prejema.

11. Po 2. členu Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Ur. l. RS, št. 63/2016, v nadaljevanju: ZUKD-2) je katastrski dohodek pavšalna ocena tržnega dohodka od dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno ravnijo pridelave kmetijskih in gozdarskih pridelkov na kmetijskih in gozdnih površinah v Republiki Sloveniji glede na njihovo proizvodno sposobnost. Katastrski dohodek v skladu 3. členom ZUKD-2 ugotavlja ministrstvo, pristojno za finance in ga izračunava po metodologiji, določeni v 6. členu zakona kot razliko med tržno vrednostjo možne pridelave ter stroški. Glede na metodološki način določanja katastrskega dohodka, ne gre za dejanske prihodke zmanjšane za materialne stroške, temveč na predpisan način ocenjen dohodek na vnaprej določenih kategorijah kmetijskih in gozdnih zemljišč skladno z ZUKD-2. Na takšen predpisan način določanja katastrskega dohodka pa se ta glede na določbe ZUPJS in Pravilnika upošteva med lastne dohodke upravičenca, ki uveljavlja denarno socialno pomoč, ne glede na to, da ni izdana odločba o dohodnini in ni obdavčljiv, ker znaša manj kot 200,00 EUR, ampak je o tem, koliko znaša s strani Davčne uprave toženi stranki posredovan s potrdilom oziroma obvestilom.

12. Iz navedenih razlogov, ker se katastrski dohodek v vsakem primeru upošteva pri ugotavljanju lastnega dohodka, je zmotno materialno in procesno-pravno stališče sodišča, da je tožnica glede na odločbo z dne 10. 12. 2019, ki jo je tožena stranka izdala na podlagi pravnomočne sodbe Delovnega in socialnega sodišča opr. št. V Ps 209/2019 z dne 20. 6. 2019, in tožnici za obdobje od 1. 12. 2018 do 31. 5. 2019 priznala denarno socialno pomoč v višini 392,75 EUR, tudi za obdobje od 1. 6. 2019 do 30. 11. 2019 upravičena do denarne socialne pomoči v višini 392,75 EUR. V sodbi opr. št. V Ps 209/2019 z dne 20. 6. 2019, ki je pravnomočna, je namreč sodišče zavzelo ravno nasprotno stališče, vendar brez pravne podlage. Takšna sodba že iz tega razloga in dodatno, ker je v obravnavanem primeru denarna socialna pomoč sporna za drugo obdobje, in sicer za čas od 1. 6. 2019 do 30. 11. 2019, ni uporabljiva.

13. Ob upoštevanju, da je katastrski dohodek nesporen, je bilo tako pravilno tudi znižanje denarne socialne pomoči in tožnici priznana za sporno obdobje od 1. 6. 2019 do 30. 11. 2019 v višini 392,65 EUR.

14. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP izpodbijano sodbo v I. in III. točki izreka spremenilo tako kot je razvidno v izreku, in sicer je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb z dne 11. 9. 2019 in z dne 4. 6. 2019 ter priznanje denarne socialne pomoči v višini 392,75 EUR. Posledično je zavrnilo tudi odločitev glede stroškov postopka, saj tožnica s tožbenim zahtevkom ni uspela in ni podlage v 154. členu ZPP za priznanje uveljavljanih stroškov postopka.