Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sklep I Up 708/2000

ECLI:SI:VSRS:2000:I.UP.708.2000 Upravni oddelek

sodno varstvo predpostavka za vložitev tožbe dokončen upravni akt začetek revizijskega postopka
Vrhovno sodišče
28. avgust 2000
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sklep o začetku revizijskega postopka, ki ga je izdala revizorka lastninskega preoblikovanja, je upravni akt prve stopnje, ki ga ni mogoče izpodbijati s tožbo po 3. odstavku 1. člena ZUS, ampak le s pritožbo v upravnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 303/00-38 z dne 12.7.2000.

Obrazložitev

S tožbo z dne 22.6.1999, vloženo na podlagi 3. odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97 popr.), sta I., razvoj, proizvodnja in trženje kozmetičnih izdelkov d.d., (prva tožeča stranka) in J.R. (v nadaljevanju: tožnik) izpodbijala sklep z dne 22.4.1999, s katerim je tožena stranka začela revizijski postopek pri pravni osebi I., razvoj, proizvodnja in trženje kozmetičnih izdelkov d.d., za obdobje od 1.1.1993 do vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register in ji naložila, da pooblaščeni osebi zagotovi na svojem sedežu pogoje za nemoten pregled in predloži poslovne knjige s knjigovodskimi listinami ter drugo dokumentacijo, povezano s predmetom postopka; v pouku o pravnem sredstvu je navedla, da po 222. členu Zakona o splošnem upravnem postopku zoper ta sklep ni dovoljena posebna pritožba.

Potem ko sta bila z odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up 159/99 z dne 3.2.2000 odpravljena sklep vrhovnega sodišča I Up 539/99-2 z dne 23.7.1999 in sklep upravnega sodišča št. U 1005/99-2 z dne 30.6.1999 ter zadeva vrnjena upravnemu sodišču v novo odločanje, je upravno sodišče s sklepom št. U 303/2000-19 z dne 8.3.2000 pod 1. točko izreka kot prepozno zavrglo tožbo prve tožeče stranke, pod 2. točko zavrnilo njeno zahtevo za izdajo začasne odredbe, pod 3. točko izreka pa ugodilo tožnikovi zahtevi za izdajo začasne odredbe in zadržalo izvršitev sklepa tožene stranke do pravnomočnosti sodne odločbe, ki bo izdana v upravem sporu. Na pritožbo tožene stranke je vrhovno sodišče s sklepom št. I Up 325/2000 z dne 11.5.2000 razveljavilo začasno odredbo in zadevo vrnilo upravnemu sodišču v nov postopek. Ker je sklep upravnega sodišča z dne 8.3.2000 v 1. in 2. točki izreka postal pravnomočen, je upravno sodišče v novem postopku z izpodbijanim sklepom št. U 303/00-38 z dne 12.7.2000 zavrglo tožnikovo tožbo (1. točka izreka) in zavrnilo njegovo zahtevo za izdajo začasne odredbe (2. točka izreka). Tožnikovo tožbo je zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97 popr.) s presojo, da sklepa tožene stranke o začetku revizije ni mogoče šteti za posamični akt, ki ga je mogoče izpodbijati s tožbo po 3. odstavku 1. člena ZUS. Po tej določbi je namreč možno izpodbijati le tak posamični akt, s katerim se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Toda sklep o začetku revizije je po mnenju sodišča po svoji naravi upravni akt, saj je z njim tožena stranka v izvrševanju javnega pooblastila na podlagi 3. odstavka 1.a člena Zakona o Agenciji Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (ZAPPNI, Uradni list RS, št. 48/94, 18/95 - odl. US, 58/95, 18/96 in 35/98 - odl. US) začela revizijski postopek, katerega začetek je vezan na dva pogoja, in sicer opravljena predhodna revizija za obdobje od 1.1.1990 do 31.12.1992 in utemeljen sum, da je po 31.12.1992 do vpisa v sodni register prišlo do zmanjšanja družbenega kapitala zaradi poslov in drugih pravnih dejanj, navedenih v 48. in 48.a členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Tudi zato, ker nastanejo z začetkom revizije po 48. členu ZAPPNI za podjetje določene obveznosti, ima sklep o začetku revizije značaj upravnega akta prve stopnje, zoper katerega je že po 25. členu ustave dopustna pritožba, in sicer v splošnem 15-dnevnem pritožbenem roku na pristojni drugostopni organ, to je na generalno direktorico tožene stranke (54. člen ZAPPNI). Odločba o pritožbi se izpodbija v upravnem sporu s tožbo po 2. odstavku 1. člena ZUS, kar je z vidika 3. odstavka 1. člena ZUS drugo sodno varstvo. Nepravilen pouk o pravnem sredstvu na samo pravilnost in zakonitost upravnega akta ne vpliva, ampak je to le razlog za odprtje pritožbenega roka, saj stranka zaradi napačnega pravnega pouka ne sme trpeti škodljivih posledic (4. in 6. odstavek 210. člena ZUP). Zahtevo za izdajo začasne odredbe je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker meni, da zaradi zavrženja tožbe ni več pravnega razmerja, iz katerega bi za tožnika izhajale škodljive posledice, ki pa jih tožnik tudi sicer ni izkazal. V zvezi s tožnikovim predlogom, naj sodišče pred odločitvijo o zahtevani začasni odredbi opravi glavno obravnavo, na kateri bi pojasnil obstoj pogojev za izdajo začasne odredbe in neobstoj zakonitih pogojev za začetek revizijskega postopka, upravno sodišče navaja, da mora vse pomembne okoliščine za začasno odredbo tožnik navesti že v zahtevi za njeno izdajo, za odločitev o tožbi pa dejansko stanje ni bilo sporno, ker je bila odločilna le uporaba materialnih in postopkovnih predpisov.

V pritožbi, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov 72. člena ZUS, tožnik uveljavlja bistveno kršitev pravil postopka, ker sodišče prve stopnje kljub zahtevi v pripravljalni vlogi z dne 23.5.2000 ni opravilo glavne obravnave. Te ni zahteval samo zaradi začasne odredbe, ampak predvsem v zvezi z odločitvijo o tožbi, saj je bilo dejansko stanje pri izdaji sklepa tožene stranke z dne 22.4.1999 zmotno in nepopolno ugotovljeno. Tožena stranka namreč predhodno sploh ni ugotovila, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za začetek postopka revizije na podlagi 3. odstavka 1.a člena Zakona o Agenciji RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij in o Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, zlasti glede obstoja pogoja, ali obstaja utemeljen sum, da je po 31.12.1992 do vpisa v sodni register prišlo do zmanjšanja družbenega kapitala oz. premoženja večje vrednosti zaradi pravnih poslov in drugih dejanj, navedenih v 48. in 48.a členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Glede tega pa je dejansko stanje še kako sporno. Ko sodišče prve stopnje izraža svoje pravno mnenje oz. svoje stališče v zvezi s sklepom tožene stranke, jasno ne pove, zakaj šteje sklep tožene stranke z dne 22.4.1999 za upravni akt in kje je podlaga za dopustnost pritožbe, navede pa tudi ne, ali šteje navedeni sklep za pravilen in zakonit, in se ne opredeli do tožbenih navedb v zvezi z odločbo ustavnega sodišča Up 159/99 z dne 3.2.2000, iz katere izhaja, da ima tožnik položaj stranke in pravico, da je sprožil upravni spor na podlagi 3. odstavka 1. člena ZUS. Meni, da ima izpodbijani sklep take pomanjkljivosti, da ga ni mogoče preizkusiti, kar je absolutna bistvena kršitev postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) v zvezi s 16. členom ZUS. Ker noben predpis ne določa, da bi morala tožena stranka zaradi začetka revizijskega postopka izdati "upravno odločbo s pravico do pritožbe", tožnik meni, da je izdani sklep tožene stranke z dne 22.4.1999 očitno procesni sklep, zoper katerega ni možna pritožba, in ker posega v njegovo pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS), je lahko zoper navedeni sklep, ki mu ni bil vročen, vložil tožbo po 3. odstavku 1. člena ZUS. V nadaljevanju med drugim natančneje navaja, zakaj meni, da je sklep tožene stranke, ki posega v njegovo ustavno pravico, nezakonit, in predlaga, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne upravnemu sodišču v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

S pritožbo, vloženo v roku iz 5. odstavka 69. člena ZUS tožnik izpodbija celoten sklep in navaja razloge, ki se predvsem nanašajo na odločitev o tožbi. Ker je od predhodnega preizkusa tožbe odvisna tudi odločitev o začasni odredbi, je pritožbeno sodišče presodilo pritožbo v celoti, upoštevajoč tudi kratek instrukcijski rok iz 5. odstavka 69. člena ZUS. Ob zavrženi tožbi namreč ni verjetno izkazana potreba, da se začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje.

Po 3. odstavku 1. člena ZUS odloča sodišče o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V sistemu upravnega spora je sodno varstvo po tej določbi zagotovljeno, če ni zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu že po določbi 2. odstavka 1. člena ZUS, po kateri odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajajo državni organi, organi lokalnih skupnosti ali druge osebe, ki so nosilci javnih pooblastil. Med dokončne posamične akte, zoper katere je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu že po 2. odstavku ZUS, spadajo vsi upravni akti druge stopnje, upravni akti prve stopnje pa le, če zoper tak akt pritožba v upravnem postopku po zakonu ni dovoljena. Tudi če bi bil sklep tožene stranke, ki ga tožnik izpodbija s tožbo po 3. odstavku 1. člena ZUS, procesni sklep iz 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), zoper katerega posebna pritožba ni dovoljena, se tak sklep lahko izpodbija s pritožbo zoper odločbo, s katero je odločeno o upravni stvari.

Ni utemeljen pritožbeni ugovor, da sodišče prve stopnje ni jasno obrazložilo svojega stališča o naravi akta tožene stranke, ki ga tožnik izpodbija s tožbo po 3. odstavku 1. člena ZUS. Že to, da ZAPPNI v 3. odstavku 1.a člena izrecno določa, da tožena stranka opravlja postopke revizije tudi v podjetjih, v katerih je že bil opravljen postopek revizije po 49. oz. 49.a členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP), pa obstaja utemeljen sum, da je v teh podjetjih po 31.12.1992 do vpisa v sodni register prišlo do zmanjšanja družbenega kapitala oziroma premoženja večje vrednosti zaradi pravnih poslov in dejanj, navedenih v 48. in 48.a členu ZPLP, pomeni, da je začetek revizije zakonit le, če je navedeni pogoj ugotovljen, kar pa ni stvar procesnega sklepa po ZUP/86. Ker že sam začetek postopka pomeni za pravno osebo nastanek določenih obveznosti po 48. členu ZAPPNI, posega pa tudi v tožnikov lastniški položaj (stališče ustavnega sodišča iz odločbe št. Up-159/99 z dne 3.2.2000), je že začetek revizije po svoji naravi upravna stvar, kar pomeni, da je sklep o začetku revizije, čeprav nepravilno izdan v obliki procesnega sklepa iz 222. člena ZUP/86, upravni akt. Enako in dovolj jasno je stališče o naravi akta o začetku revizijskega postopka obrazložilo že sodišče prve stopnje. Čim gre za upravno stvar, pa ni potrebno, da bi zakon izrecno nalagal toženi stranki, da izda o začetku postopka upravno odločbo in da bi posebej urejal pravico do pritožbe, kot neutemeljeno meni tožnik. To izhaja že iz določb ZUP/86, ki jih tožena stranka poleg določb posebnega upravnega postopka iz ZAPPNI subsidiarno uporablja (3. člen ZUP/86). Iz določb ZAPPNI, ki urejajo postopek in še vedno veljajo za postopke revidiranja lastninskega preoblikovanja podjetij in druge postopke, za katere je pristojna tožena stranka (glej odločbo ustavnega sodišča št. U-I-376/96-9 z dne 16.4.1998, Uradni list RS, št. 35/98), izhaja, da vodi upravni postopek na prvi stopnji pooblaščena oseba tožene stranke. V 54. členu ZAPPNI je določen organ druge stopnje (generalni direktor agencije), ni pa pomembno, če v tej določbi ni izrecno dovoljena tudi pritožba zoper akt o začetku revizije.

Izpodbijani sklep je izdan v postopku predhodnega preizkusa tožbe. Že zato niso bile kršene določbe postopka, če sodišče prve stopnje ni opravilo zahtevane glavne obravnave in ni presojalo pravilnosti in zakonitosti sklepa o začetku revizijskega postopka. Sodišče prve stopnje se tudi ni bilo dolžno posebej opredeljevati do odločbe ustavnega sodišča št. Up 159/99 z dne 3.2.2000. Dovolj je, če se je nanjo sklicevalo in jo dejansko upoštevalo. Iz navedene odločbe namreč izhaja le, da ima tožnik pravico biti stranka v postopku, ne pa, da ima pravico izpodbijati akt prve stopnje o začetku revizijskega postopka s tožbo, na podlagi 3. odstavka 1. člena ZUS, kot trdi tožnik. Ker je v tem primeru sklep o začetku revizijskega postopka izdala revizorka lastninskega preoblikovanja, to je pooblaščena oseba tožene stranke, je to upravni akt prve stopnje. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, takega akta ni mogoče izpodbijati s tožbo po 3. odstavku 1. člena ZUS, ampak le s pritožbo v upravnem postopku. Zato je tožnikovo tožbo utemeljeno zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.

Izhajajoč iz odločbe ustavnega sodišča št. Up 159/99 z dne 3.2.2000 bi torej tožnik imel pravico vložiti pritožbo zoper akt tožene stranke o začetku revizije. Kot prizadeta stranka seveda le v roku, ki ga je imela na voljo stranka, zoper katero je bil začet postopek revizije. Akt o začetku revizije se namreč vroči le tej osebi, morebitnih drugih prizadetih oseb tožena stranka, ki začne ob pogojih iz 3. odstavka 1.a člena ZAPPNI revizijski postopek po uradni dolžnosti, ni dolžna iskati in jim vročati takega akta. Toda, ker vsebuje v tem primeru akt tožene stranke, ki je bil izpodbijan v tem upravnem sporu, napačen pouk o pravnem sredstvu, tak napačen pouk tudi za prizadeto stranko ne more imeti nobenih škodljivih posledic. Če tožnik pritožbe zoper akt tožene stranke št. 200-97/99-2/224,223 z dne 22.4.1999 še ni vložil, jo ima pravico vložiti v roku 15 dni od vročitve tega sklepa (4. in 6. odstavek 210. člena ZUP/86).

Neutemeljeno pritožbo je vrhovno sodišče zavrnilo na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS. ZUP/86 je uporabilo smiselno kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia