Jedro

Tožena stranka v pritožbi ne substancira, katero procesno kršitev uveljavlja. Razen tega vložitev predloga za dopustitev revizije ne vpliva na pravilnost odmere stroškov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi stroške pritožbe.

III. Tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožena stranka dolžna v 15 dneh od vročitve tega sklepa, povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 1.489,94 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obresti, ki tečejo od poteka roka dalje do plačila.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je odločitev sodišča glede stroškov postopka nepravilna, to pa iz razloga, ker je materialnopravno nepravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje v meritorni sodbi opr. št. V Ps 138/2021 z dne 5. 1. 2022 in odločitev pritožbenega sodišča opr. št. Psp 42/2023 z dne 19. 4. 2023. Zoper navedeno sodbo je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da stroške v plačilo naloži tožeči stranki, podrejeno pa izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo tožeča stranka prereka navedbe tožene stranke in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Tožena stranka namreč v pritožbi zgolj pavšalno podaja očitek materialnopravne napačnosti odločitve o glavni stvari, kar pa ne more biti obravnavano v sklopu odločitve o odmeri pravdnih stroškov. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo o višini stroškov postopka. Odločitev je sprejelo na podlagi četrtega odstavka 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP),1 kjer je določeno, da o zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. V sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, lahko sodišče odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Sklep o višini stroškov lahko izda tudi strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba, o kateri odloča višje sodišče. Pritožba ne zadrži izvršitve.

6. O glavni stvari je bilo odločeno s sodbo opr. št. V Ps 138/2021 z dne 5. 1. 2022, ki je bila potrjena s sodbo pritožbenega sodišča Psp 42/2023 z dne 19. 4. 2023. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje je navedena sodba postala pravnomočna 19. 4. 2023. Iz tretjega odstavka sodbe V Ps 138/2021 z dne 5. 1. 2022 izhaja, da tožena stranka krije stroške tega postopka v celoti. V točki 19 obrazložitve pa je bilo pojasnjeno, da bo sodišče skladno s četrtim odstavkom 163. člena ZPP izdalo sklep o višini stroškov po pravnomočnosti sodbe. Sodišče prve stopnje je tako na temelju pravnomočne odločitve izdalo izpodbijani sklep, s katerim je odločilo o višini stroškov, ki jih je dolžna tožeči stranki povrniti tožena stranka.

7. Tožena stranka odmere stroškov ne izpodbija, temveč je očitno vložila pritožbo iz razloga, ker se ne strinja s pravnomočno odločitvijo sodišča o sami vsebini spora. Pri tem posebej izpostavlja, da je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije. Tožena stranka v pritožbi tako ne substancira, katero procesno kršitev uveljavlja. Razen tega vložitev predloga za dopustitev revizije ne vpliva na pravilnost odmere stroškov.2

8. Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da sama nosi stroške pritožbe. Svoje stroške odgovora na pritožbo pa nosi tudi tožeča stranka, saj odgovor ni bistveno prispeval k odločitvi na pritožbeni stopnji (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Glej sklep II Cp 1027/2022 z dne 21. 7. 2022.