Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 1976/2018-9

ECLI:SI:UPRS:2021:I.U.1976.2018.9 Upravni oddelek

brezplačna pravna pomoč odmera nagrade in stroškov odvetnika pomanjkljiva obrazložitev napačna uporaba materialnega prava
Upravno sodišče
4. oktober 2021
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V določilih ZBPP ni podlage za stališče, češ da se skladno s tar. št. 4/1 OT posebna nagrada za zastopanje v postopku mediacije prizna zgolj v primeru, oziroma pod pogojem, če ne pride do sklenitve sodne poravnave, ter posledično zavrnitvijo priznanja oziroma plačila izvedenih in obračunanih storitev tožnika na dveh mediacijskih srečanjih v zvezi s pravnim svetovanjem in zastopanjem upravičenca v mediacijskem postopku, vezanim na pravdni postopek.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani - organa za brezplačno pravno pomoč št. Bpp 2980/2017 z dne 16. 8. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila o predlogu odvetnika A. A. (sedaj tožnik) za odmero odvetniških stroškov za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: bpp) tako, da je tožniku priznala nagrado in potrebne izdatke v višini 365,86 EUR, povečano za 22% DDV, kar skupaj znaša 446,35 EUR, kar se izplača na podlagi izdanega e-računa v roku 30 dni od prejema e-računa, višji zahtevek pa je zavrnila.

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je pojasnila, da je upravičencu s predhodno izdano odločbo, št. Bpp 2980/2017 z dne 1. 12. 2017, zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve mld. otrok, določitve preživnine in stikov, dodelila redno bpp za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije, za izvajanje katere je določila odvetnika A. A. Ob ugotovitvi, da ji je tožnik pravočasno vrnil originalno in s strani upravičenca podpisano napotnico s priloženimi listinami o opravljenih storitvah in predlogom, naj mu za opravljeno delo prizna nagrado in potrebne izdatke ter DDV v skupni višini 783,15 EUR, je tožena stranka pri odmeri nagrade upoštevala Odvetniško tarifo (OT) in 17. člen Zakona o odvetništvu (ZOdv-1), po katerem je odvetnik, ki izvaja storitve bpp upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. Tožniku je, poleg pavšalnih potrebnih izdatkov po 3. odstavku 11. člena OT, tako priznala: - nagrado po tar. št. 18/2 (9. alineja) OT za pripravo in vložitev tožbe v višini 130 točk; - nagrado za prvo pripravljalno vlogo po tar. št. 19/1 OT v višini 130 točk; - nagrado za zastopanje upravičenca na prvi glavni obravnavi dne 9. 7. 2018 po tar. št. 20/1 OT v višini 130 točk; - nagrado za sklenjeno sodno poravnavo po tar. št. 3/1 (druga alineja) OT v višini 260 točk; -nagrado za odsotnost iz pisarne v ... (in tudi kilometrino) zaradi voženj na Okrožno sodišče v Ljubljani na dve mediacijski srečanji in na narok za glavno obravnavo na podlagi 4. odstavka 6. člena OT. Dodaja, da je zastopanje upravičenca na dveh mediacijskih srečanjih že zajeto v priznani nagradi po tar. št. 3/1 (druga alineja) OT za sklenjeno sodno poravnavo, posebna nagrada za zastopanje v postopku mediacije pa se prizna skladno s tar. št. 4/1 OT samo v primeru, če ne pride do sklenitve sodne poravnave.

2. Tožnik, ki meni, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit ter pravno in dejansko neutemeljen, toženi stranki očita, da je neutemeljeno zavrnila plačilo izvedenih in obračunanih storitev v zvezi z zastopanjem v mediacijskem postopku opr. št. M 71/2018, vezanim na pravdni postopek opr. št. IV P 2776/2017, ter nagrade za pregled zadeve in korespondenco s stranko ter obvestilo stranki. Tožnik izrecno nasprotuje naziranju tožene stranke v zvezi s priglašenimi stroški v zvezi z zastopanjem upravičenca v mediacijskem postopku, ki jih je v celoti zavrnila, ker naj bi bilo zastopanje upravičenca na dveh mediacijskih srečanjih že zajeto v priznani nagradi po tar. št. 3/1 (druga alineja) OT za sklenjeno sodno poravnavo. Tožnik poudarja, da iz njene odločbe št. Bpp 2980/2017 z dne 1. 12. 2017 natančno izhaja, da se prosilcu dodeli redna bpp za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje ter v postopku mediacije v pravdnem postopku. Po 6. odstavku 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki je relevanten za odločanje v konkretnem primeru, pa je izvajalec upravičen do nagrade in povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom le v obsegu dodeljene bpp, pri čemer je bistven izrek odločbe o dodelitvi bpp, oblika in obseg dodeljene bpp pa sta tudi obvezna sestavina izdane napotnice. Ker je bila z navedeno odločbo tožene stranke št. Bpp 2980/2017 z dne 1. 12. 2017 upravičencu priznana tudi bpp za mediacijo, tožniku pa kot izvajalcu naložena dolžnost, da z upravičencem v mediacijskem postopku sodeluje in zastopa upravičenca, je podana podlaga, da se tožniku kot izvajalcu bpp priznajo tudi stroški v zvezi z opravljenimi storitvami zastopanja upravičenca v mediaciji. To dodatno potrjuje tudi izdana napotnica tožene stranke, ki v posebni rubriki oblika in obseg dodeljene bpp med drugim navaja tudi pravno svetovanje in zastopanje upravičenca v postopku mediacije. Zato njegovega stališča, da je tožnik upravičen do nagrade za zastopanje upravičenca v mediaciji, ne morejo spremeniti niti določila Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS), ki v konkretnem primeru niso in ne morejo biti pravna podlaga za odločanje. To pa še zlasti zaradi predpisane dolžnosti po 3. odstavku 28. člena ZBPP, ki je povzeta tudi v citirani odločbi št. Bpp 2980/2017 z dne 1. 12. 2017 o dodelitvi bpp upravičencu, da poda soglasje za mediacijo, če ga poda nasprotna stranka in da sodeluje v postopku mediacije.

Ker je bila upravičencu dodeljena bpp tudi za postopek mediacije, je tožnik prepričan, da je kot izvajalec bpp posledično upravičen do priznanja nagrade iz tega naslova.

Razen tega ni šlo za kratkotrajen, temveč za relativno dolg postopek mediacije, ki je bil glede na svojo vsebino bistven za dosego sodne poravnave v pravdnem postopku. Tožnik je izpolnjeni napotnici priložil tudi zapisnik o mediacijskem srečanju in obrazec za beleženje trajanja mediacijskih srečanj št. M 71/18, zato meni, da bi mu morala tožena stranka priznati tudi stroške v zvezi z zastopanjem upravičenca v postopku mediacije. Ker iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo razlogi o odločilnih dejstvih, se ga posledično ne da preizkusiti, s čimer je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb postopka.

Tožnik kot nerazumno, arbitrarno in brez podlage v določilih ZBPP označuje stališče tožene stranke, da je do nagrade upravičen le tisti izvajalec bpp, ki ima priznan obseg storitve bpp tudi za mediacijo, ob posebnem pogoju, da mediacija ni uspešna (ne pride do sklenitve sodne poravnave). Očita tudi, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, ker mu tožena stranka ni priznala nagrade za zastopanje v mediaciji, saj posledično ni ugotavljala niti trajanja mediacijskih srečanj.

Glede na 22. člen OT, po katerem daje Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju: UO OZS) pojasnila in obvezne razlage o uporabi OT, so le-ta obvezna tudi za sodišča in druge organe, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o stroških odvetniškega zastopanja. To velja tudi za toženo stranko. Zato bi pri odločanju morala dodatno upoštevati tudi obvezno razlago UP OZS št. UO-9.2.2016-2 z dne 9. 2. 2016 glede vrednotenja oziroma priznanja priglašenih stroškov za posvet kot samostojne odvetniške storitve. Glede na obsežnost tožbe z dne 21. 12. 2017 s prilogami in pripravljalne vloge z dne 22. 6. 2018 je za tožnika povsem jasno, da ni porabil zgolj pol ure za posvet s stranko ter pregled listin in da je nagrado za ti storitvi priglasil v najnižji možni višini. Tožena stranka pa mu ni priznala niti nagrade po tar. št. 39/4 OT, čeprav le-ta izrecno predvideva nagrado za kratke dopise in obvestila v višini 20 točk, v tej višini pa jo je tožnik tudi priglasil. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek toženi stranki, ki naj ji naloži tudi povrnitev tožnikovih stroškov postopka.

3. Tožena stranka je na poziv sodišča v skladu z določili 38. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) predložila sodišču predmetni upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni vložila.

K točki 1:

4. Tožba je utemeljena.

5. Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke o višini oziroma priznanju zahtevanih odvetniških stroškov tožniku kot odvetniku na podlagi določb ZBPP za nudenje odvetniških storitev upravičencu na podlagi posebne predhodno izdane odločbe o odobritvi bpp št. Bpp 2980/2017 z dne 1. 12. 2017, saj je z izpodbijanim sklepom zavrnila plačilo izvedenih in obračunanih storitev v zvezi z zastopanjem v mediacijskem postopku opr. št. M 71/2018, vezanim na pravdni postopek opr. št. IV P 2776/2017, ter nagrade za pregled zadeve in korespondenco s stranko ter obvestilo stranki.

6. Sodišče po vpogledu tožbe in izpodbijanega upravnega akta ugotavlja, da ima izpodbijani sklep v zavrnilnem delu, ki ga izpodbija tožnik, take bistvene pomanjkljivosti, ki v tem delu onemogočajo preizkus njegove pravilnosti in zakonitosti. Sodišče se namreč strinja s tožnikom, da ostaja izpodbijani sklep v zavrnilnem delu pretežno neobrazložen, saj tožena stranka ni pojasnila svojih preudarkov in razlogov, ki so jo vodili k zaključku, da zavrne plačilo izvedenih in obračunanih storitev v zvezi s pravnim svetovanjem in z zastopanjem upravičenca v mediacijskem postopku opr. št. M 71/2018, vezanim na pravdni postopek opr. št. IV P 2776/2017, za kar je bila v konkretnem primeru tudi dodeljena brezplačna pravna pomoč s predhodno izdano dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke št. Bpp 2980/2017 z dne 1. 12. 2017 tam imenovanemu upravičencu, kot tudi nagrade za pregled zadeve in korespondenco s stranko ter obvestilo stranki. Še zlasti zato, ker je tožniku sicer priznala nagrado za odsotnost iz pisarne zaradi voženj iz ..., kjer ima tožnik odvetniško pisarno, na Okrožno sodišče v Ljubljani in sicer na dve mediacijski srečanji srečanji, za kateri mu je priznala tudi potrebne izdatke iz naslova kilometrine za vožnjo iz ..., kjer ima tožnik odvetniško pisarno na Okrožno sodišče v Ljubljani, in nazaj. Sodišče se namreč strinja s tožnikom, da v določilih ZBPP ni podlage za stališče, ki ga zastopa tožena stranka, češ da se skladno s tar. št. 4/1 OT posebna nagrada za zastopanje v postopku mediacije prizna zgolj v primeru, oziroma pod pogojem, če ne pride do sklenitve sodne poravnave, ter posledično zavrnitvijo priznanja oziroma plačila izvedenih in obračunanih storitev tožnika na dveh mediacijskih srečanjih v zvezi s pravnim svetovanjem in zastopanjem upravičenca v mediacijskem postopku, vezanim na pravdni postopek.

7. Sodišče je v obravnavani zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe in izpodbijanega upravnega akta očitno, da v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa niso bila upoštevana pravila postopka (7. točka 2. odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku) ter da materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno, v posledici česar je ostalo dejansko stanje nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno. Zato je tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 2., 3. in 4. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Zadeva se s tem vrne v stanje, v katerem je bila preden je bil izpodbijani upravni akt izdan (3. odstavek 64. člena ZUS-1).

8. V zadevi je bilo odločeno po sodnici posameznici na podlagi 3. alineje 2. odstavka 13. člena ZUS-1. K točki 2:

9. Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika je sodišče sprejelo na podlagi 3. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalen znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povračilu stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je tožnika, ki je s tožbo v konkretnem primeru uspel, zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica in zavezanka za plačilo DDV, se mu skladno z 2. odstavkom 3. člena Pravilnika priznajo stroški v navedeni višini 347,70 EUR, ki vključujejo tudi 22% DDV. Plačano sodno takso bo tožniku vrnilo sodišče po uradni dolžnosti (opomba 6.1./c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah)

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia