Jedro

Sodišče mora v izreku sodbe odločiti tudi o terjatvi, ki je bila uveljavljena v pobot, saj v tem obsegu postane odločba sodišča tudi pravnomočna. Če sodišče zahtevku iz tožbe ugodi in ne odloči o pobotnem ugovoru, stori bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe (1., 2., 3., 4. in 5. točka izreka) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v tem obsegu v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo toženi stranki, da izplača tožniku neto plačo za mesec julij 2002 v vtoževanem znesku, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila po predhodnem odvodu davkov in prispevkov od bruto zneska v višini 80.354,10 SIT, da izplača tožniku stroške prehrane med delom v višini 3.450,00 SIT in stroške prevoza na delo v višini 3.695,60 SIT, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.7.2002 do plačila, da mu povrne stroške postopka in da tožena stranka sama nosi stroške postopka, v 6. točki izpodbijane sodbe pa je odločilo, da tožnik trpi stroške prič A. G., T. L. S. in I. V. za vsako v višini 9.350,00 SIT.

Zoper 1., 2. in 3. točko izreka navedene sodbe in zoper odločitev o stroških postopka (4. in 5. točka izreka navedenega sodbe) se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. alinei 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodbo, s katero je odločilo o tožbenemu zahtevku tožnika, medtem ko o pobotnem ugovoru tožene stranke, katerega je tožena stranka podala v odgovoru na tožbo, sploh ni odločalo. Glede na to izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Po stališču tožene stranke je sodišče prve stopnje ravnalo v škodo tožene stranke v nasprotju z določili Zakona o pravdnem postopku.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo tudi na preostale bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožnik v predmetnem individualnem delovnem sporu vtoževal izplačilo neto plače za mesec julij 2002, izplačilo regresa za prehrano med delom in povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela, vse za mesec junij 2002. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navajala, da ji tožnik dolguje povračilo stroškov za izobraževanje v višini 452.313,60 SIT, zaradi česar je iz tega naslova primarno ugovarjala v pobot znesek do višine 63.378,70 SIT (kar je bil skupni znesek vtoževanih tožnikovih terjatev), poleg tega pa je vložila tudi nasprotno tožbo za izplačilo 388.934,90 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.6.2002 do plačila. Sodišče prve stopnje je individualni delovni spor po nasprotni tožbi združilo v enotno reševanje z individualnim delovnim sporom, v katerem je tožnik vtoževal izplačilo plače, regresa za prehrano in povrnitve prevoznih stroškov za junij 2002. Ker pa je tožnik dne 14.4.2003 vložil tožbo zaradi razveljavitve 11. člena pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med tožnikom in toženo stranko, na podlagi katerega je tožena stranka vtoževala zahtevek po nasprotni tožbi, je sodišče prve stopnje nasprotno tožbo izločilo iz spisa opr. št. Pd 384/2002, mu določilo novo opr. št. Pd 340/2003 ter postopek v zvezi s to nasprotno tožbo prekinilo do odločitve po tožbi na razveljavitev določila 11. člena pogodbe o zaposlitvi.

Ob upoštevanju navedenega bi moralo sodišče prve stopnje v okviru tega individualnega delovnega spora (torej v okviru individualnega delovnega spora opr. št. Pd 384/2002) odločiti še o tožnikovem tožbenem zahtevku in o pobotnem ugovoru tožene stranke. Tretji odstavek 324. člena ZPP določa, da obsega izrek sodbe odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom, ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve ali jih je zavrnilo, in odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota (3. odstavek 319. člena ZPP). Z ozirom na to mora sodišče v izreku sodbe odločiti tudi o terjatvi, ki je bila uveljavljena v pobot, saj v tem obsegu postane odločba sodišča tudi pravnomočna. Če sodišče zahtevku iz tožbe ugodi in ne odloči o pobotnem ugovoru, stori bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je v takšnem primeru izrek sodbe nerazumljiv, niti nima sodba razlogov o tem odločilnem dejstvu. Pobotni ugovor ne predstavlja samostojnega zahtevka, o katerem bi bilo mogoče odločati neodvisno od odločitve o tožbenem zahtevku, zoper katerega je vložen. Sodišče ne odloči o vloženem pobotnem ugovoru edinole v primeru, če tožbo, v zvezi s katero je bila v pobot stavljena terjatev, zavrže zaradi procesnih razlogov ali pa če zavrne tožbeni zahtevek iz te tožbe zaradi neutemeljenosti.

Ob upoštevanju navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju dokaznih predlogov strank odločiti tudi o pobotnem ugovoru tožene stranke. Ugotoviti bo moralo, če obstoji terjatev tožnika do tožene stranke in v kakšni višini, ugotoviti bo moralo, če obstoji terjatev tožene stranke do tožnika po pobotnem ugovoru in v kakšni višini. V kolikor bo ugotovilo, da obe terjatvi obstajata, ju bo moralo med seboj pobotati. Če bo ugotovilo, da je po medsebojnem pobotanju tožena stranka tožniku še vedno dolžna izplačilo določenega denarnega zneska iz vtoževanega naslova, bo moralo v izreku sodbe odločiti tudi o tem delu tožbenega zahtevka tožnika tako, da bo naložilo toženi stranki, da tožniku izplača preostali, nepobotani del terjatve, skupaj z ustreznimi zakonitimi zamudnimi obrestmi. Ko bo izvedlo dokazni postopek v nakazani smeri in razčistilo vsa sporna vprašanja, naj ponovno odloči tudi o stroških pravdnega postopka.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP, na podlagi katere sodišče pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo tudi v primeru, če razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.