Jedro

Ker stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 18/91-I in 34/92) pojma poslovnega prostora ne opredeljuje, je za vsebinsko presojo o tem, ali so določeni prostori poslovni prostor ali ne, potrebno uporabiti zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 34/88).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo proti odločbi Občinskega sekretariata za občo upravo občine z dne 10.9.1992, s katero je bilo ugotovljeno, da je desni pritlični prostor v stanovanjski hiši, ki meri 33 m2, poslovni prostor. V obrazložitvi odločbe tožena stranka ugotavlja, da je bil sporni prostor leta 1973 oddan v najem za opravljanje dovoljene dejavnosti, in da je iz listin, zbranih v postopku na I. stopnji razvidno, da je bil kasneje ves čas obravnavan kot poslovni prostor. Tudi z ogledom, ki ga je opravil organ I. stopnje, je bilo ugotovljeno, da je sporni prostor v naravi poslovni prostor, ki je ustrezno opremljen ter izpolnjuje vse predpisane pogoje za opravljanje dovoljene dejavnosti. Organ prve stopnje je torej pravilno ugotovil, da je sporni prostor poslovni prostor, zato je tožena stranka pritožbo zavrnila.

Tožnica v tožbi navaja, da je tožena stranka pri odločanju spregledala bistveno okoliščino, da prostoru, ki je bil pred oddajo v najem stanovanjski prostor, nikoli ni bila spremenjena njegova namembnost. Sporni prostor je bil prvotno oddan v najem za dobo treh let, vendar ne kot poslovni prostor. Kot poslovni prostor ga je vodila šele Samoupravna stanovanjska skupnost občine, ko je prevzela upravljanje hiše ... Le-ta je pobirala najemnino za stanovanje in najemnino za poslovni prostor ločeno, čeprav je iz stanja v naravi povsem jasno, da gre za enotno nepremičnino. Da namembnost spornega prostora ni bila nikoli spremenjena, bi lahko potrdila priča D.V., ki je delala pri navedeni stanovanjski skupnosti do svoje upokojitve leta 1988 oziroma 1989. Tožena stranka ni natačno ugotovila dejanskega stanja, pa tudi organ prve stopnje ni nikoli razčistil vprašanja poslovnih prostorov, ki to dejansko niso bili, so se pa kot takšni uporabljali. Posledice takšne pomanjkljivosti ne morejo zadeti tožnice, zlasti še, ker bodo nastopile težave pri obnovi hišne fasade, če bo lastnik spornega prostora ostala občina. Tožnica zato predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Iz podatkov upravnih spisov je razvidno, da sporni prostor v hiši obsega delavnico, sanitarije in prodajni prostor (zapisnik o ogledu z dne 2.7.1992). Sporni prostor je fizično ločen od stanovanjskega dela stavbe (tožničina navedba v pritožbi z dne 5.10.1992, citirani zapisnik o ogledu). Od nacionalizacije navedene stavbe, 14.6.1973, se sporni prostor uporablja kot poslovni prostor (ugotovitve v odločbah organa prve in druge stopnje).

Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 34/88 - ZPSPP) v 2. odstavku 2. člena določa, da se za poslovni prostor po tem zakonu šteje eden ali več prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben glavni vhod. Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št. 18/91-I in 34/92) pojma poslovnega prostora ne opredeljuje. Za vsebinsko presojo o tem, ali so sporni prostori poslovni prostor ali ne, je potrebno uporabiti zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Glede na navedeno določbo 2. člena tega zakona pa je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita. Tožba je torej neutemeljena, zato jo je moralo sodišče zavrniti.

Sodišče je svojo odločitev oprlo na 2. odstavek 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je v skladu s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.