Jedro

Pritožbeno sodišče razume pritožnika, da je navezan na premoženje. Vendar je lahko z oddajanjem stanovanja na morju mogoče pridobiti že v enem mesecu znesek, ki je potreben za plačilo sodne takse.

Listine in sklep lahko pregledujejo le stranke, ki je vložila predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, njeni družinski člani ter sodišče in drugi državni organi v zvezi z izvajanjem svojih z zakonom določenih pristojnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Odložilo je plačilo te sodne takse (gre za takso za pritožbo v znesku 78,00 EUR) do 1. 1. 2023. Plačilni nalog P 12/2018 z dne 15. 11. 2021 pa je razveljavilo.

2. Proti delu sklepa, s katerim ni uspel, vlaga pritožbo toženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Premoženje, katero sodišče ugotavlja na podlagi javnih evidenc, so pridobili predniki toženca in to več generacij, in toženec je edini potomec. Sodišče pa sedaj meni, da ga mora prodati in ne pojasni, kako naj dobi nazaj to premoženje. Ne pojasni, kako naj pridobi nepremoženjsko škodo povzročeno s tem. Gre za kaznivo dejanje genocida in zločinov zoper človečnost in je brez pravne podlage v ZST-1. Gre za uničenje toženca na račun države. Sodnica ni imela nobene pravne podlage in gre lahko za maščevanje proti njemu. Dopolnitev predloga je bila vložena po zakonu ZST-1D, ki je bil objavljen 28. 12. 2021. Rubrika iz obrazca ni vsebovala podatkov, ker stranka in partner nista bila seznanjena, kako morajo biti podatki hranjeni, zaradi posredovanja teh podatkov mimo zakonskih določil, gre za oškodovanje pritožnika pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Sodišče ne bi smelo pridobivati podatkov brez soglasja toženca. Podatki so v spisu odprti brez predpisane ovojnice, kar je v nasprotju z 14.b členom ZST-1, posredovani in kopirani. Sodišče bi moralo zahtevati dopolnitev v skladu s tretjim odstavkom 12.č člena ZST-1 in po potrebi zavrniti predlog. Oseba, ki je bila izvoljena v sodniško funkcijo, ni bila izvoljena za Okrožno sodišče v Kranju, ampak za Okrajno sodišče v Škofji Loki. Prilaga tudi sklep o izvolitvi v sodniško funkcijo sodnice Ane Harb. Pridobivala je dohodke za eno leto nazaj, kar je v nasprotju s 14.b členom ZST-1. Stranka mora dati sodišču vse podatke in če jih ni dala, bi sodišče moralo zahtevati dopolnitev. Sodišče ne more samo pridobivati podatkov o transakcijskih računih toženca in družinskih članov za eno leto nazaj. Pri vlogi so bili navedeni podatki o dohodkih drugotožeče stranke za leto 2020 in ne za leto 2021. Niso bile pravilno upoštevane nepremičnine, ki so bile kot stavba s hišno številko vpisane v katastru in v zemljiški knjigi že v nekdanji Jugoslaviji in zelo verjetno tudi Kraljevini Italiji, ravno tako ne plovila. Niso bile upoštevane premičnine večjih vrednosti, ki so razvidne iz zapuščinske obravnave.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne graja dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki so po določbi 12.a člena ZST-1 pomembna za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks: - toženec v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev (štejejo torej september, oktober in november 2021) ni prejemal obdavčljivih dohodkov, njegova družinska članica B. B. pa v istem tromesečju, skupaj 2.235,58 EUR neto plače, - sodišče je ugotovilo v točki 10 izpodbijanega sklepa, da je prejemal od enajstih naštetih parcel odmerjen katasterski dohodek 58,96 EUR neto, družinska članica pa od osmih parcel 58,29 EUR neto, - sodišče je tako izračunalo, da znaša mesečni povprečni dohodek na družinskega člana v zadnjem trimesečju v smislu ZBPP 377,48 EUR neto, kar ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (804,36 EUR), - tožnik in njegova partnerka nimata osebnih avtomobilov, ki bi jih bilo treba upoštevati, saj njuna vrednost znaša manj kot 28 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, - iz izpiska iz zemljiške knjige je toženec lastnik do celote naštetih ID številk, ki jih sodišče našteje v točki 11 izpodbijanega sklepa in med njimi tudi dela stavbe št. 26 v stavbi 3605 k. o. ..., njegova družinska članica pa je lastnica nepremičnin iz te točke obrazložitve.

5. Sodišče pravilno upošteva, da v stavbi z naslovom ... živita in imata tam prijavljeno stalno prebivališče in da to ne more šteti za nepremičnino v premoženju toženca po 1. točki prvega odstavka 18. člena ZUJPS.

6. Nato je sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve med drugim ugotovilo, da znaša vrednost upoštevnega premoženja, ki ga ima v lasti oziroma v solasti toženec in njegova družinska članica, najmanj 45.800,00 EUR (med drugim stanovanje v večstanovanjski stavbi v ..., katere vrednost po podatkih GURSa je 45.786,00 EUR). Nato sodišče pravilno izračuna, da toženec in njegovi družinski člani imajo premoženje, ki presega premoženjski cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar je 19.304,64 EUR in zato ne izpolnjuje materialnih pogojev za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči, kar pripelje do zavrnitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi šestega odstavka 11. člena ZST-1. 7. Sodišče nato naredi analizo tega premoženja, zlasti stanovanja v ... in ugotavlja, da ga lahko toženec oddaja v najem ali kako drugače razpolaga in iz tega premoženja lahko pridobi 78,00 EUR sredstev, kolikor znaša plačilo sodne takse za pritožbo. Ker pa trenutno nima na računu sredstev, sodišče prve stopnje pravilno odloži to plačilo do 1. 1. 2023. 8. Toženec ugotovljenih dejstev ne izpodbija. Trdi pa, da je sklep sodišča, da se njemu to premoženje šteje kot premoženje, zmotno, saj gre za premoženje pravnih prednikov in bi ga odsvojitev premoženja hudo prizadela. Pri tem govori o nepremoženjski škodi. Pritožbeno sodišče razume pritožnika, da je navezan na to premoženje. Vendar je lahko z oddajanjem stanovanja na morju mogoče pridobiti že v enem mesecu znesek, ki je potreben za plačilo sodne takse, to je 78,00 EUR. Zato teh navedb ni bilo mogoče upoštevati. Ko pa je premoženje podedoval, je postal lastnik in ni več odločilno, da so premoženje ustvarili predniki.

9. Pritožnik graja ravnanje sodišča prve stopnje, ki je izvajalo vrsto poizvedb po uradni dolžnosti. Meni, če bi ga sodišče pozvalo, bi sam predložil potrebne podatke. Treba je opozoriti na določbo petega odstavka 12.a člena ZST-1, da sodišče opravi poizvedbe po uradni dolžnosti in ugotavlja stanje iz teh evidenc. Sodišče je te poizvedbe opravilo na podlagi veljavnega zakona, ki je veljal tudi ob nastanku dolžnosti plačila sodne takse in tudi ob vložitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse. 12.a člen je bil sprejet oziroma dodan z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1C), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS 30/2016. Zato sodišču ni bilo treba o tem pridobiti posebnega soglasja tožene stranke. Ni bilo treba tudi seznaniti tožencev, da bo sodišče opravilo poizvedbe v uradnih javnih evidencah. Res pa štejejo te podatki za davčno tajnost in se morajo listine in sklep zapreti v poseben ovitek in na njem označiti kdo in kdaj ter po kateri zakonski podlagi jih je pregledal. Tudi 14.b člen je bil sprejet z isto spremembo Zakona o sodnih taksah in je že veljal v času, ko je nastala taksna obveznost, ko je bil dan predlog in ko je odločalo sodišče prve stopnje. Treba je še pojasniti, da sodišče, ko odloča, mora odpreti ta ovitek. Listine in sklep lahko pregledujejo le stranke, ki je vložila predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, njeni družinski člani ter sodišče in drugi državni organi v zvezi z izvajanjem svojih z zakonom določenih pristojnosti. Pritožbeno sodišče le pojasnjuje pritožniku, da je prejelo spis z zaprto ovojnico, na katerem je ovitek in listovne številke z listinami v zvezi z odločitvijo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Ko pa je tudi sodišče prve stopnje odločalo in tudi sedaj pritožbeno sodišče, mora odpreti ovojnico, da lahko o predlogu odloča. Zato ne gre za kršitev 14.b člena ZST-1. 10. Pritožnik še trdi, da je sklep izdala sodnica, ki ni bila izvoljena za Okrajno sodišče v Kranju, ampak prilaga sklep o izvolitvi v sodniško funkcijo sodnice na Okrajno sodišče v Škofji Loki. Res je bila sodnica Ana Harb izvoljena za okrajno sodišče na Okrajno sodišče v Škofji Loki. Vendar je na podlagi 61. in 71. člena Zakona o sodiščih Okrožno sodišče v Kranju sprejelo spremembo letnega razporeda dela sodnikov na Okrožnem sodišču v Kranju in Okrajnih sodiščih v Kranju, Jesenicah, Radovljici in Škofji Loki za leto 2021. Ta sprememba dela oziroma letnega razporeda dela sodnikov je bila objavljena pod Su 108/2021 na oglasni deski sodišča oziroma spletni strani. Iz II. točke razporeda izhaja, da so zadeve, ki so naštete in med drugim tudi zadeva P 12/2018, ki je pritožnikova, dodeljene na Okrajno sodišče v Kranju, prej pa jih je obravnavala okrajna sodnica Natalija Prepeluh. Te zadeve so bile predodeljene sodnici Ani Harb iz Okrajnega sodišča v Škofji Loki, ki pa posamezne zadeve lahko opravi tudi v stavbi Okrajnega sodišča v Škofji Loki. Tako se izkaže, da je smiselno uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, neutemeljena.

11. Pritožba še trdi, da je sodišče odločalo na podlagi pridobljenih podatkov TRR za eno leto. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče v skladu z določbo 12.a člena ugotavljajo dohodke v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve predloga za taksno oprostitev, to je september, oktober in november 2021 (10. točka obrazložitve). Če pa je v spisu podatek za celo leto, pa ga sodišče ni upoštevalo, ker zakon zahteva le za zadnje tri mesece, pa ne gre za napačno ugotovljeno dejansko stanje ali kakšno kršitev postopka, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa.

12. Ne more pa pritožbeno sodišče odgovoriti na navedbe pritožbe, da so pri vlogi bili navedeni podatki o dohodkih drugotožeče stranke za leto 2020 in ne za leto 2021, saj v pravdi ni dveh tožečih strank. Sodišče je pribavilo dohodke za toženo stranko. Nejasne so tudi navedbe o nepremičninah, ki so bile vpisane v zemljiški knjigi, že v prejšnji državi in zelo verjetno v Kraljevini Italiji in o plovilu in o nepremičninah večje vrednosti, zato na te navedbe pritožbeno sodišče ne more odgovarjati.

13. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe Zakona o sodnih taksah, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (drugi odstavek 365. člena).