Jedro

Po določbi prvega odstavka 132. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) se sme prestajanje uklonilnega zapora, izrečenega v postopku o prekršku, prekiniti samo zaradi zdravstvenih razlogov. O prekinitvi prestajanja uklonilnega zapora, v skladu z določbo tretjega odstavka 132. člena ZIKS-1, odloči direktor zavoda s sklepom na podlagi mnenja zavodskega zdravnika.

Izrek

Pritožba zagovornika storilca D.S. se kot neutemeljena zavrne.

Storilec mora kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku petnajstih dni od vročitve poziva za plačilo takse.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog storilca D.S., ki ga je zagovornik vložil dne 29.11.2013, za prekinitev izvajanja uklonilnega zapora. Sklenilo je še, da mora storilec plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR v roku petnajstih dni po pravnomočnosti sklepa.

Zoper takšen sklep je zagovornik vložil pritožbo in predlog za oprostitev plačila sodnih taks in stroškov. Pritožbo vlaga zaradi nepopolne oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Meni, da je izpodbijani sklep v celoti napačen, nezakonit in nedopusten, zato ga izpodbija v celoti. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti spremeni tako, da zahtevi za prekinitev prestajanja uklonilnega zapora ugodi, oziroma, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek. Prosi tudi, da se ga v tem postopku v celoti oprosti plačila vseh sodnih taks in stroškov postopka, saj jih brez nenadomestljive škode za svoj obstoj ne more plačati. Sodišče naproša, da se ga pozove k predložitvi morebitnih dodatnih potrebnih dokazil. Pritožba ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 132. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) se sme prestajanje uklonilnega zapora, izrečenega v postopku o prekršku, prekiniti samo zaradi zdravstvenih razlogov. O prekinitvi prestajanja uklonilnega zapora, v skladu z določbo tretjega odstavka 132. člena ZIKS-1, odloči direktor zavoda s sklepom na podlagi mnenja zavodskega zdravnika. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, se zoper storilca izvršuje uklonilni zapor od 23.11.2013, in kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, lahko v času izvrševanja uklonilnega zapora v skladu z določbo sedmega odstavka 202.b člena Zakona o prekrških (ZP-1) le direktor zavoda za prestajanje kazni zapora pri sodišču poda obrazložen predlog, da se uklonilni zapor ne izvrši in se globa prisilno izterja, vendar pa, in tega pritožba tudi ne izpodbija, takšen predlog v obravnavanem primeru ni bil podan. Glede na navedeno se tako izkaže, da pritožba nima navedb, s katerimi bi lahko storilec izpodbil sklep sodišča prve stopnje in jo je zato višje sodišče ob uporabi določb 168. člena in tretjega odstavka 163. člena ZP-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je višje sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 kot strošek pritožbenega postopka naložilo plačilo sodne takse v znesku 20,00 EUR (tarifna številka 8407 ZST-1), ki jo mora plačati v petnajstih dneh od vročitve poziva za plačilo takse. Storilec je sicer ob vložitvi pritožbe predlagal, da se ga v tem postopku v celoti oprosti plačila vseh sodnih taks in stroškov postopka, češ da jih brez nenadomestljive škode za svoj obstoj ne more plačati, vendar za to ni predložil nobenega dokaza. Že sodišče prve stopnje je ob odločitvi, da mora storilec za postopek na prvi stopnji plačati sodno takso, ugotovilo, da storilec po uradnih evidencah ni prejemnik denarne socialne pomoči (kar bi bil glede na določbo 1. odstavka 11. člena ZST-1 razlog za oprostitev plačila sodne takse). V skladu z določbo 2. odstavka 12. člena ZST-1, mora dokazila o premoženjskem stanju storilec priložiti predlogu za oprostitev plačila taks. Tega pa storilec ni storil, zato zgolj s pavšalnim zatrjevanjem slabih premoženjskih razmer ne more uspeti.