Up-59/04 - 4

16. 11. 204

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. B., obeh iz Ž., na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. B. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 86/2001 z dne 9. 10. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrglo pritožbo pritožnikov zoper sodbo Upravnega sodišča št. U 252/99 z dne 2. 8. 2000, s katero je to sodišče zavrnilo njuno tožbo zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 36301/085/95 z dne 3. 12. 1998 o zavrnitvi njunega predloga za obnovo denacionalizacijskega postopka, končanega z odločbo istega ministrstva št. 363-01-85/95 z dne 29. 1. 1996. Vrhovno sodišče je pritožbo pritožnikov zavrglo, ker je ugotovilo, da za upravni spor nimata več pravnega interesa, saj je bila odločba z dne 29. 1. 1996 medtem odpravljena že s sodbo, ki jo je Upravno sodišče izdalo v drugi zadevi (sodba št. U 434/96 z dne 15. 11. 2000), Ministrstvo pa je odpravilo tudi odločbo o denacionalizaciji, ki jo je izdal upravni organ prve stopnje in zavrnilo zahtevo za denacionalizacijo.

2.Pritožnika v ustavni pritožbi zatrjujeta, da njun pravni interes ni prenehal, ker je denacionalizacijski postopek ponovno odprt in še traja, saj je bila zadnja odločba Ministrstva v upravnem sporu s sodbo št. U 607/2001 z dne 23. 10. 2002 odpravljena in zadeva vrnjena Ministrstvu za okolje, prostor in energijo v nov postopek. Glede na to, da naj bi ju v vseh stopnjah denacionalizacijskega postopka že 11 let izključevali kot stranki z interesom in zaradi posegov v njun položaj bivših imetnikov stanovanjske pravice, naj bi jima bile kršene pravice iz 14., četrti in peti odstavek 15., 21., 22., 23., 25., in 50. člen Ustave ter 3., 4., 6., 13. in 14. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP) in 8. člen Ustave v zvezi s 1. točko Protokola št. 1 k EKČP. Ustavnemu sodišču predlagata, naj po opravljeni javni obravnavi samo odloči o zadevi "tako, da ugotovi nedovoljene posege vseh sodelujočih", odpravi tako izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča, sodbo Upravnega sodišča in odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 13. 12. 1998, pritožnikoma prizna položaj stranke z interesom v obnovljenem postopku in "ugodno rešitev zadeve", podrejeno pa, "da zadevo vrne pristojnemu organu v novo prednostno odločanje z združenim obravnavanjem odprtih zadev vseh udeležencev iste denacionalizacije".

B.

3.Iz navedb v ustavni pritožbi je razvidno, da pritožnika zmotno razumeta pravno naravo ustavne pritožbe in pristojnosti Ustavnega sodišča. Zato Ustavno sodišče najprej pojasnjuje, da na podlagi 160. člena Ustave in določb Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v postopku z ustavno pritožbo preizkuša, ali so bile človekove pravice in temeljne svoboščine kršene s posamičnimi akti. Tako lahko po določbi prvega odstavka 50. člena ZUstS vsakdo vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

4.Predmet te ustavne pritožbe je sklep Vrhovnega sodišča o zavrženju pritožbe, ker pritožnika za uveljavljanje zahtevka za obnovo denacionalizacijskega postopka, ki je bil končan z odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 29. 1. 1996, nimata več pravnega interesa. Iz navedb v ustavni pritožbi pa je razvidno, da pritožnika zmotno menita, da ta ugotovitev Vrhovnega sodišča pomeni odločitev o nepriznanju njunega pravnega interesa za položaj stranke v denacionalizacijskem postopku. Že Vrhovno sodišče je pritožnikoma pojasnilo, da je namen obnove postopka odprava dokončne odločbe in da je to tudi pravni interes stranke, ki predlaga obnovo postopka.

Dejstvo, da upravni denacionalizacijski postopek še traja, kot to zatrjujeta pritožnika, na drugačno stališče ne more vplivati. Gre namreč za nov postopek, čeprav o isti stvari, in ne morda za nadaljevanje postopka, katerega obnovo sta predlagala.

5.Zato pritožnika ustavne pritožbe zoper izpodbijano odločitev ne moreta utemeljiti niti z navajanjem argumentov, ki naj bi bili odločilni za priznanje položaja stranke v denacionalizacijskem postopku. O tem bo moral v denacionalizacijskem postopku, ki teče, odločiti pristojni organ, če bosta v njem uveljavljala položaj stranke. Zgolj dejstvo, da pritožnika pravo razumeta drugače od sodišča, pa ne zadošča za sklep, da so bile z izpodbijano odločitvijo Vrhovnega sodišča pritožnikoma kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

6.Ustavna pritožnika sta predlagala razpis javne obravnave.

Ustavno sodišče njunemu predlogu ni ugodilo, ker odločitev o nesprejemu ne temelji na okoliščinah, ki bi jih bilo treba ugotavljati na javni obravnavi.

7.Ker s sklepom Vrhovnega sodišča očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan