Jedro

Utemeljene so pritožbene navedbe o zmotnem materialnopravnem stališču sodišča prve stopnje, da je vložitev novega predloga za izvršbo v obravnavani zadevi (I 494/2023) nedopustna zaradi pravnomočno odločene stvari (res iudicata), ki naj bi jo predstavljala pravnomočno ustavljen prvotni izvršilni postopek (I 350/2021). Sodišče prve stopnje je namreč izvršilni postopek I 350/2021 ustavilo zaradi upničinega umika (z dne 4. 7. 2022) po prvem odstavku 43. člena ZIZ – postopek je torej ustavilo v skladu s tretjim odstavkom 43. člena ZIZ iz procesnega razloga in ni sprejelo vsebinske odločitve (ne gre za materialno pravnomočnost). Upnica zato lahko v skladu s četrtim odstavkom 43. člena ZIZ po umiku predloga brez omejitve vloži nov predlog za izvršbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo upničin predlog za izvršbo.

2. Upnica vlaga zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno pritožbo po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlogu za izvršbo v celoti ugodi oziroma podredno, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da vnaprejšnja odpoved uveljavljanja pravice do preživnine (to je glede bodoče zapadlih zneskov preživnine) ni pravno veljavna. Sklicuje se na sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 633/2001 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 2796/2015. Sodišče prve stopnje je v nasprotju s 188. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) zmotno materialnopravno zaključilo, da se je upnica z umikom predloga za izvršbo (vključno z izterjavo bodočih, še ne dospelih preživninskih terjatev) v izvršilnem postopku I 350/2021 odpovedala svojim bodočim in še ne zapadlim preživninskim terjatvam. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da se je upnica s tem odpovedala bodočim preživninam, ki na dan umika (4. 7. 2022) sploh še niso zapadle. Tudi če bi se, takšna odpoved glede na 188. člen DZ ne bi imela nikakršnega pravnega učinka. Dodaja, da je bil med upnico in dolžnikom voden pravdni postopek, v katerem je dolžnik (kot tožnik) od upničine matere terjal vračilo preveč izterjane preživnine za obdobje od julija 2020 do avgusta 2021 in ki se je zaključil s sodno poravnavo z dne 29. 6. 2022, iz katere izhaja, da so bile na dan sklenitve sodne poravnave poravnane vse dolžnikove preživninske obveznosti do upnice, ne pa tudi bodoče preživninske obveznosti (torej za obdobje, na katerega se nanaša zavržen predlog za izvršbo). V tem delu uveljavlja zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ker je sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo predlaganih dokazov – vpogleda v TRR upničine zakonite zastopnice in zaslišanje upničine zakonite zastopnice. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (kar ni pritožbeno izpodbijano): (-) da je upnica v obravnavani zadevi zoper dolžnika predlagala izvršbo na podlagi izvršilnega naslova zaradi izterjave zapadlih preživninskih obrokov, in sicer za september 2022 in za obdobje od februarja 2023 do oktobra 2023, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi; ter (-) da je med upnico in dolžnikom (med istima strankama) pred sodiščem prve stopnje tekel izvršilni postopke I 350/2021, v katerem je upnica zahtevala izvršbo zaradi izterjave zapadlih preživnin za obdobje od julija 2019 do oktobra 2021 ter v skladu s 106. členom ZIZ tudi izterjavo bodočih, še ne zapadlih preživninskih obrokov, za obdobje od novembra 2021 do oktobra 2023. Ugotovilo je še, da se je ta postopek pravnomočno zaključil, ker je upnica predlog za izvršbo v celoti umaknila zaradi plačila terjatve v celoti in je sodišče izdalo sklep o ustavitvi.

5. Na podlagi navedenih ugotovitev je sodišče prve stopnje sprejelo zaključek, da upnica ne more več zahtevati ponovne izvršbe zaradi izterjave iste terjatve, ker je bil izvršilni postopek I 350/2021 uspešno končan (poplačilo upnice, kar je cilj izvršilnega postopka), sodišče pa je vezano na svojo pravnomočno odločitev, zaradi česar je upničin predlog zavrglo v skladu z drugim odstavkom 319. člena ZPP v zvezi (s 366. členom ZPP) in s 15. členom ZIZ. Zaključek sodišča prve stopnje ni pravilen.

6. Utemeljene so pritožbene navedbe o zmotnem materialnopravnem stališču sodišča prve stopnje, da je vložitev novega predloga za izvršbo v obravnavani zadevi (I 494/2023) nedopustna zaradi pravnomočno odločene stvari (_res iudicata_), ki naj bi jo predstavljal pravnomočno ustavljen prvotni izvršilni postopek (I 350/2021). Sodišče prve stopnje je namreč izvršilni postopek I 350/2021 ustavilo zaradi upničinega umika (z dne 4. 7. 2022) po prvem odstavku 43. člena ZIZ1 – postopek je torej ustavilo v skladu s tretjim odstavkom 43. člena ZIZ.2 Upnica zato lahko v skladu s četrtim odstavkom 43. člena ZIZ3 po umiku predloga brez omejitve vloži nov predlog za izvršbo. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da v izvršilnem postopku določba drugega odstavka 319. člena ZPP4 o učinku pravnomočnosti sodbe, kot procesni oviri za odločanje v drugem postopku, ki se v izvršilnem postopku smiselno uporablja, nima takšnega pomena kot v pravdnem postopku. Meje pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka se nanašajo le na isti izvršilni postopek in preko tega ne segajo.5

7. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno zmotno uporabilo določilo drugega odstavka 319. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ in posledično nepravilno zavrglo upničin predlog za izvršbo, zato je pritožbeno sodišče upničini pritožbi ugodilo. Ker pritožbeno sodišče te pomanjkljivosti samo ne more odpraviti,6 je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju stališča pritožbenega sodišča v tem sklepu ponovno odločiti o upničinem predlogu za izvršbo.

8. Odločitev o upničinih stroških postopka v zvezi s pritožbo zoper ta sklep je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Po prvem odstavku 43. člena ZIZ lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. 2 Po tretjem odstavku 43. člena ZIZ sodišče v primeru umika ustavi postopek. 3 Po četrtem odstavku 43. člena ZIZ lahko upnik po umiku predloga vloži nov predlog za izvršbo. 4 Po drugem odstavku 319. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo. 5 Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 332/2011 z dne 22. 12. 2011 (6. točka obrazložitve) in II Ips 37/2021 z dne 19. 5. 2021 (10. točka obrazložitve). 6 Spremenjena odločitev bi namreč strankam postopka odvzela pravico do pravnega sredstva.