Jedro

Preverjanje finančnega položaja posameznika je namenjeno ugotavljanju, ali prosilec za udejanjanje pravice do sodnega varstva res potrebuje pomoč države v obliki brezplačne pravne pomoči, za katero je zaprosil, oz. ali je morda v takem premoženjskem položaju, v katerem obstaja možnost, da si z razpolaganjem s svojim premoženjem zagotovi sredstva za uresničevanje te pravice.

Pravni standard „možnosti razpolaganja“ je v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni, ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravno poslovni način unovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku, ki se vodi pod opr. št. I kr 33083/2015 Okrajnega sodišča v Mariboru, zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka lastnik stanovanjske stavbe in stavbnega zemljišča na parc. št. 21/1 k.o. ... ter stavbnega zemljišča v obsegu 46,5 % pri parc. št. 22 k.o. ..., katerih vrednost ob uporabi posplošene tržne vrednosti izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja znaša 113.869,94 EUR. Navedeno v skladu s 17. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) pomeni, da ima tožeča stranka premoženje, ki presega višino 13.780,00 EUR, kar utemeljuje zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri tem organ tudi dodaja, da na navedenih nepremičninah, ki se upoštevajo kot premoženje tožeče stranke ne obstaja nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu in na ta način zmanjševala ali celo izničila ugotovljeno vrednost zgoraj navedene nepremičnine. Pri tem se organ za BPP sklicuje na sodbe Upravnega sodišča v zadevi I U 1599/2012, II U 504/2014, II U 321/2014 ter sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. X Ips 236/2013. 2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in navaja, da so navedene parcele sicer še v njeni lasti, vendar pa v postopku izvršbe in bodo prodane na dražbi. Je brez vsega premoženja z minimalno pokojnino. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslana upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa ZBPP. Med drugim mora izpolnjevati tudi finančni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke prosilca in njegovih družinskih članov, kakor tudi glede na premoženje, s katerim razpolaga prosilec in njegova družina. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca uporabljajo ustrezne določbe ZSVarPre. V skladu z določbo 27. člena navedenega zakona se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre in njegova vrednost dosega ali presega znesek 13.780 EUR. To pomeni, da tudi v primeru, ko ima prosilec minimalne dohodke, kot zatrjuje v tožbi, ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje, ki presega vrednot 13.780 EUR.

6. V postopku ni sporno in to tožeča stranka priznava tudi v tožbi, da je lastnica nepremičnin, ki so se upoštevale pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja. Prav tako ni sporna vrednost na podlagi množičnega vrednotenja nepremičnin, ki znaša 113.869,94 EUR. Glede na navedene nesporne okoliščine, je tako tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno zaključila, da tožeča stranka ne izpolnjuje premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre.

7. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne vpliva tožbeni ugovor, da so nepremičnine v postopku izvršbe in da bodo prodane na dražbi. Namen BPP je namreč v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Zato je preverjanje finančnega položaja posameznika namenjeno ugotavljanju, ali prosilec za udejanjanje pravice do sodnega varstva res potrebuje pomoč države v obliki odobritve BPP, za katero je zaprosil, oz. ali je morda v takem premoženjskem položaju, v katerem obstaja možnost, da si z razpolaganjem s svojim premoženjem zagotovi sredstva za uresničevanje te pravice. Pravni standard „možnosti razpolaganja“ pa je v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni, ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravno poslovni način vnovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča X Ips 236/2013 z dne 10. 12. 2014). Po 138. členu Stvarno pravnega zakonika (SPZ) je zastavna pravica na nepremičnini opredeljena kot hipoteka. Gre torej za eno izmed stvarnih pravic (2. člen SPZ), za katero velja načelo absolutnosti (5. člen SPZ), kar pomeni, da lahko imetnik te pravice svojo pravico uveljavlja proti vsakomur. Zastavitelju to omogoča, da kljub obstoju hipoteke zastavljeno nepremičnino odsvoji tretji osebi, prav tako jo lahko obremeni z (drugo) omejeno stvarno pravico (stvarna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, nadaljnje hipoteke). Navedeno potrjuje tudi določba drugega odstavka 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki določa, da z zaznambo sklepa o izvršbi upnik pridobi zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Upoštevaje navedeno tako tudi po presoji sodišča na nepremičninah tožeče stranke vknjižena hipoteka in zaznamba sklepov o izvršbi, ni okoliščina, ki bi tožeči stranki onemogočala razpolaganje z njimi.

8. Ker je sodišče glede na vse navedeno zaključilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je zato tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlag prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).