13. 12. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Viljema (Vili) Kovačiča, Ljubljana, na seji 13. decembra 2022

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo in 52/20) in 10. do 13. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vlagatelj je vložil vlogo, ki jo je naslovil: "1. ustavna pritožba" in "2. ustavna pobuda". Navaja, da je bil pobudnik referendumske pobude ter da je bil pri tem diskriminiran, tako s "prakso DZ"[1] kot tudi s protiustavnimi določbami v Zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi (v nadaljevanju ZRLI). Zatrjuje, da je bil kot starejši državljan za pridobivanje podpore državljanov prisiljen uporabiti internetno spletno stran. Takšno zbiranje podpisov podpore naj bi zahtevalo tudi njihovo dostavo na njegov poštni naslov. Pri tem naj bi nastopila težava, da Državni zbor ne upošteva vseh "glasov, prejetih po pošti", saj upošteva le tiste, ki jih pobudnik odda v Državni zbor do 16. ure zadnjega dneva roka. Vlagatelj meni, da to pomeni, da že tako kratek rok sedmih dni ni v celoti spoštovan. Navaja, da v volilnem postopku običajno velja, da so rezultati veljavni šele, ko so prešteti vsi glasovi – tudi glasovi oddani po pošti in glasovi iz tujine. Neupoštevanje teh glasov naj bi diskriminiralo starejše državljane, ki živijo v Republiki Sloveniji, in tiste, ki živijo ali delajo v tujini. S tem naj bi bilo ovirano izvajanje referendumske pravice iz 44. člena Ustave in kršeno ustavno načelo iz 3. člena Ustave. Vlagatelj zatrjuje, da kršitev referendumskega postopka pomeni tudi elektronsko sporočilo, ki ga je prejel iz kabineta predsednice Državnega zbora, s katerim naj bi bil šele "zadnji dan, to je 29. 6. 2022", opozorjen, da mora upoštevati obliko "referendumskega obrazca" pri vložitvi referendumske pobude. Navaja tudi, da je sedanja referendumska ureditev "popolnoma invalidna" in naravnana proti aktivnemu državljanstvu. Meni, da lahko navaden državljan, brez podpore politične stranke ali "centrov moči, ki vladajo Sloveniji iz ozadja", o uspehu "samo sanja". Vlagatelj predlaga začasno zadržanje izvajanje zakona in "referendumske pravice" ter "izdajo ureditvene odločbe".

2.Vlagatelj je vlogo veljavno dopolnil 4. 7. 2022, 19. 7. 2022 in 17. 8. 2022. Glede zakonodajnega referenduma predlaga, naj se spremeni 90. člen Ustave na način, da se za uveljavitev zakona zahteva, da ga volivci potrdijo in zavrnejo. Meni, da bi morali posledično tudi ponovno pretehtati razloge za prepoved razpisa referenduma iz 90. člena Ustave. Vlagatelj navaja, da vlaga dodatno pobudo glede "določb ZVRP, Zakona o volitvah predsednika države", vsebovanih v poglavju Kandidiranje, in sicer v členih 10–13. Meni, da bi se morale "podpore" zbirati na način, da se glasijo na ime kandidata in ne na "prinesitelja". Obstoječ način naj bi zato omogočal "trgovino s podporami". Ustavnemu sodišču predlaga, naj predpiše ustrezno obliko obrazca. Vlagatelj zatrjuje še, da je po sedanji ureditvi diskriminiran kandidat, ki kandidira s podporo državljanov (5.000 podpisov), nasproti kandidatu, ki kandidira s podporo političnih strank (3.000 podpisov), čeprav Ustava političnim strankam ne zagotavlja privilegiranega položaja, hkrati pa te stranke lažje zberejo podpise podpore. Meni, da bi "razmerje podpisov moralo biti ravno obratno od sedanjega". Še večjo diskriminacijo volivcev pa naj bi pomenila določba, ki za kandidaturo, podprto s strani poslancev, zahteva deset podpisov poslancev, pri kandidaturi, podprti s strani več političnih strank, pa zadoščajo podpisi treh poslancev vsake stranke. Vlagatelj predlaga prednostno obravnavo vloge in začasno zadržanje vseh postopkov v zvezi z volitvami predsednika države ter razpis javne seje Ustavnega sodišča.

B.

3.Vlagatelj je vlogo naslovil "1. ustavna pritožba" in "2. ustavna pobuda". Kljub nejasnim navedbam o tem, kakšen postopek želi sprožiti pred Ustavnim sodiščem, je iz njegovih navedb mogoče sklepati, da je skušal nastopiti kot pobudnik za razpis zakonodajnega referenduma in da želi uveljavljati kršitev ustavnih pravic v predhodnem referendumskem postopku. V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo je Ustavno sodišče štelo, da je v tem delu vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti postopka sprejemanja zakona.[2] Iz navedb je mogoče razbrati tudi, da nasprotuje ureditvi referendumskega postopka v ZRLI ter 10. do 13. členu Zakona o volitvah predsednika republike (v nadaljevanju ZVPR). Ustavno sodišče je zato štelo, da je v teh delih vloge vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti obeh zakonov. Pobudnikovih navedb glede spremembe 90. člena Ustave Ustavno sodišče ni obravnavalo, ker ni pristojno za odločanje o ustavnosti ustavnih norm[3] oziroma nima pristojnosti za spreminjanje Ustave.

4.Za vsebinsko obravnavo pobude morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Ta v drugem odstavku 24.b člena določa, da mora pobuda vsebovati naslednje podatke: navedbo členov predpisa, ki se s pobudo izpodbijajo; navedbo številke Uradnega lista Republike Slovenije ali drugega uradnega glasila, v katerem je bil izpodbijani predpis objavljen; navedbo razlogov neskladnosti z Ustavo ali zakonom; podatke o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev pobude; in druge podatke, ki jih določi Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik). Pobuda mora vsebovati še podatke, iz katerih je razvidno, da izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora predložiti tudi ustrezne listine, na katere se sklicuje za utemeljitev svojega pravnega interesa.

5.Pobuda je oblikovana tako pomanjkljivo, da je Ustavno sodišče ne more preizkusiti. Pri tem je treba ločiti med tremi deli pobude: prvi del, kjer pobudnik uveljavlja kršitve v predhodnem referendumskem postopku; drugi del, kjer želi začeti postopek za oceno ustavnosti ZRLI; in tretji del, v katerem želi pobudnik začeti postopek za oceno ustavnosti 10. do 13. člena ZVPR.

6.Pobudnik ni poimenoval zakona, zoper katerega je želel vložiti pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti postopka sprejemanja zakona. Zato pobuda v tem delu nima temeljnih sestavin, kot jih določa drugi odstavek 24.b člena ZUstS, Ustavno sodišče pa presoje teh očitkov ni moglo opraviti.

7.Za vsebinsko obravnavo drugega in tretjega dela pobude pa mora ta vsebovati navedbo razlogov neskladnosti izpodbijanega predpisa z Ustavo ali zakonom. Gre za obveznost pobudnika, da jasno navede, v čem je protiustavnost oziroma nezakonitost izpodbijanega predpisa, kar pomeni, da mora navesti, s katero določbo Ustave ali zakona je izpodbijani predpis v neskladju in razloge za tak očitek. Pri tem morajo biti razlogi jasno in določno opredeljeni.[4]

8.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti ZRLI ne vsebuje jasno in določno oblikovanih razlogov (očitkov). Pobudnik ne navede, katere določbe zakona so v neskladju z Ustavo. Prav tako ne navede, s katero človekovo pravico oziroma ustavnim institutom naj bi bile te določbe v neskladju. Pobudnik tudi ne poda jasno in določno navedenih razlogov, zakaj naj bi bila izpodbijana ureditev v neskladju z Ustavo. Zato je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZRLI zavrglo.

9.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti ZVPR sicer vsebuje navedbo členov zakona, ki naj bi bili v neskladju z Ustavo. Vendar pobudnik ni podal jasnih in določnih navedb, s katero človekovo pravico ali ustavnim institutom naj bi bili ti členi v neskladju. Njegove trditve so splošne in neobrazložene – iz njih izhaja zgolj golo nasprotovanje obstoječi ureditvi, ne vsebujejo pa utemeljitve, zakaj je ta ureditev v neskladju z Ustavo. Zato je Ustavno sodišče tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 10. do 13. člena ZVPR zavrglo.

10.Ker je Ustavno sodišče pobudo zavrglo, tudi ni sledilo predlogu pobudnika, naj o pobudi odloči po opravljeni javni obravnavi.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Ustavno sodišče domneva, da vlagatelj kratico DZ uporablja za Državni zbor.

[2]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-54/09 z dne 14. 4. 2011 (Uradni list RS, št. 34/11), 27. točka obrazložitve, ter sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-268/12 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 88/12), 3. točka obrazložitve, in št. U-I-85/16, Up-398/16 z dne 14. 7. 2016 (Uradni list RS, št. 52/16, in OdlUS XXI, 26), 22. točka obrazložitve, in št. U-I-59/20 z dne 13. 5. 2020, 6. točka obrazložitve.

[3]Prim. npr. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-29/21 z dne 2. 9. 2021.

[4]Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-410/18 z dne 3. 2. 2022, št. U-I-161/21 z dne 17. 9. 2021, št. U-I-177/19 z dne 1. 7. 2021 in št. U-I-162/17 z dne 12. 11. 2020.