Jedro

Kot je razbrati iz pritožbe, pritožnik očitno ni zadovoljen s sklenjeno sodno poravnavo, kar pa ni upoštevno. Sklenjena sodna poravnava ima moč pravnomočne sodne odločbe (res iudicata) in zavezuje stranke poravnave. Izpodbijati jo je mogoče le z izrednimi pravnimi sredstvi, predvidenimi v zakonu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nadaljevalo prekinjeni zapuščinski postopek; ugotovilo, da v zapuščino po pokojni spada nepremičnina parc. št. 171, k. o. ..., in denar na računu pri Banki A., d. d., (točki A. in B./I. izreka); za dediča razglasilo zapustničinega sina B. B. in zapustničino hči C. C., vsakega do ene polovice, ter ugotovilo, da sta dediča glede delitve nepremičnega premoženja že sklenila sodno poravnavo (točka B./II.); odločilo, da dediča po pravnomočnosti prevzameta premoženje, pri čemer je "prepis" lastništva na nepremičnini že urejen (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje dedič B. B. brez navedbe pritožbenih razlogov; predlaga, da zapuščinsko sodišče spremeni sklep o dedovanju tako, da ga zavrne in skliče novo obravnavo, kjer bi se glede darila dedinji C. C. oblikoval nov sklep o dedovanju.

3. Dedinja C. C. je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Dne 10. 8. 2023 je pritožnik vložil še pripravljalno vlogo, v kateri smiselno dopolnjuje in popravlja pritožbene navedbe. Ker je ta vloga vložena več mesecev po izteku pritožbenega roka, je pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V zvezi z zapuščino pokojne D. A. sta se sedanja dediča pravdala pred Okrožnim sodiščem v Kranju in dne 22. 4. 2021 sklenila sodno poravnavo ter dne 20. 7. 2021 dopolnitev sodne poravnave, s katerima sta si razdelila nepremično premoženje zapustnice, za vse preostalo premoženje pa sta se dogovorila, da se deli med njiju po enakih delih. V poravnavi sta prav tako ugotovila, da se upošteva vlaganja pritožnika ter darilo sodedinji in da eden drugemu iz naslova tega spora in predhodnih sporov ne dolgujeta ničesar več, skratka, da so vsa njuna medsebojna premoženjska razmerja urejena. Sodišče prve stopnje je v skladu s sklenjeno sodno poravnavo izdalo izpodbijani sklep o dedovanju.

7. Dejstva, da se je pravda v zvezi z zapuščino končala s sodno poravnavo, pritožnik ne zanika. V pritožbi obširno, vendar nerazumljivo in brez vsakršne zveze z razlogi izpodbijanega sklepa razlaga, kaj se je dogajalo v pravdnem postopku (ki je, kot že pojasnjeno, pravnomočno končan s sodno poravnavo), kaj se je dogajalo v zapuščinskem postopku pred prekinitvijo in (še manj razumljivo) o nekakšnih pravnih poslih, posojilih, kreditih in stanovanjih iz časov pred več desetletji. Pritožbeno sodišče teh navedb ne bo povzemalo in nanje tudi ne odgovarjalo, saj nimajo nobene neposredne zveze z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je v izpodbijanem sklepu odločilo tako, kot sta se dediča dogovorila v sodni poravnavi in njeni dopolnitvi. Da bi bila poravnava izpodbita z izrednimi pravnimi sredstvi, pritožnik sploh ne zatrjuje.

8. Pritožbeni predlog, da naj se sklep o dedovanju "zavrne," je nerazumljiv, saj takšne procesne odločitve ni predvidene v zakonih. Darilo C. C. ni predmet tega postopka, saj sta sodediča sklenila sodno poravnavo, v kateri sta med drugim tudi ugotovila, da eden do drugega nimata nobenih zahtevkov več in da se darilo imenovani všteje v dedni delež. Kot je razbrati iz pritožbe, pritožnik očitno ni zadovoljen s sklenjeno sodno poravnavo, kar pa ni upoštevno. Sklenjena sodna poravnava ima moč pravnomočne sodne odločbe (_res iudicata_) in zavezuje stranke poravnave. Izpodbijati jo je mogoče le z izrednimi pravnimi sredstvi, predvidenimi v zakonu.

9. Ker tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani uradoma upoštevni pritožbeni razlogi (pritožnik pritožbenih razlogov ni navedel), je na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.