Jedro

Otroku je v korist, da ima dobre in tesne vezi z obema staršema ter redne stike s tistim od staršev, s katerim ne živi, zato je primernejša določitev stikov, kot jo je določilo prvostopenjsko sodišče, torej poleg kratkotrajnejših dveurnih stikov tudi daljše trajanje stikov vsak drug vikend.

Izrek

Reviziji se delno ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožba prve tožnice zoper odločitev o stikih ( I. 3. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje) zavrne in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Sicer se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (v delu, ki je pomemben za revizijo) odločilo, da je mld. T. R. v varstvu in vzgoji pri prvi tožnici (materi), določilo preživnino 170 EUR mesečno od 1. 4. 2007 dalje, ki jo je zavezan plačevati toženec (oče), odločilo o stikih, tako da se izvršujejo vsak torek in četrtek od 17.00 do 19.00 ure ter vsak drugi vikend od petka od 17.00 ure do nedelje do 18. ure, 14 dni med letnimi počitnicami in vsako drugo leto za Božič in novo leto.

2. Sodišče druge stopnje je (v delu, ki je pomemben za revizijo) delno ugodilo tožničini pritožbi in zvišalo določeno preživnino na 220 EUR mesečno ter spremenilo odločitev o stikih tako, da se izvršujejo vsak torek, četrtek in soboto od 17.00 do 19.00 ure, 14 dni med letnimi počitnicami in vsako drugo leto za Božič in novo leto.

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je toženec vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Trdi, da pritožbeno sodišče ni skrbno presodilo vseh dokazov, da je napačno povzelo zaslišanje toženca in ni upoštevalo dejstva, da je toženec zamenjal službo, da bi bil lahko z otrokom. Materialno pravo je sodišče kršilo z določitvijo stikov le po dve uri na enkrat. Toženec 220 EUR preživnine ni sposoben plačevati brez škode za svoje lastno preživljanje. Ne strinja se s tem, da prispeva on 70%. Pridobitne zmožnosti prve tožnice bi bile večje, če bi se zaposlila. Toženec ne more plačevati tudi preživnine za tožnico. Navaja, da otrok ne nosi več plenic in teh stroškov ni več, zato se stroški zmanjšajo za 100 EUR. Toženčeva mati je od 1. 11. 2008 brezposelna, tako da toženec in oče zdaj plačujeta 400 EUR kredita za hišo. 4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je delno utemeljena.

6. Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (glej tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/2007, v nadaljevanju ZPP), so brez pomena vse tiste revizijske navedbe, ki gredo v tej smeri. Z revizijsko kritiko dejanskega stanja (ko revident navaja, da otrok ne nosi več plenic in teh stroškov ni več ter, da toženec skupaj z očetom plačuje 400 EUR kredita za hišo) se zato revizijsko sodišče ni ukvarjalo.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo. Revizijsko sodišče preizkuša izpodbijano sodbo samo v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti ne pazi na nobeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Stranka sama ima breme, da obrazloženo navede, katero kršitev postopka uveljavlja. Temu bremenu tožnik v obravnavani zadevi ni zadostil. Pavšalni kritiki, da je sodišče »v nasprotju s spisnimi podatki in pravilnimi razlogi sodišča prve stopnje ignoriralo 8. člen ZPP, saj ni skrbno presodilo dokazov – vsakega posebej in vseh skupaj« ne more ustrezati obveznost revizijskega sodišča, da po uradni dolžnosti pazi, katerega metodološkega napotka, danega v tej zakonski določbi, sodišče ni upoštevalo. Iz zahtevane skrbnosti ravnanja strank v postopku izhaja, da mora stranka argumente, ki jih uveljavlja v reviziji, izrecno navesti.

8. Toženec vidi kršitev postopka v tem, da naj bi pritožbeno sodišče napačno povzelo njegovo zaslišanje v razlogih sodbe. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je pritožbeno sodišče v razlogih sodbe na peti strani zapisalo tako, kot je toženec izpovedal na glavni obravnavi in kot izhaja iz zapisnika na listovni številki 40 v spisu. Ker torej ni nasprotja med vsebino zapisnika in med samo toženčevo izpovedbo, tudi ni kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Sodišči sta ugotovili naslednja odločilna dejstva, na katera je revizijsko sodišče vezano: - potrebe drugega tožnika znašajo 410 EUR; - po odštetju otroškega dodatka (88,83 EUR) sta dolžna starša za otroka zagotoviti približno 320 EUR; - povprečna toženčeva plača je 600 EUR; - povprečni mesečni dohodek prve tožnice je 440 EUR, skupaj z otroškim dodatkom; - do odločitve sodišča prve stopnje je toženec imel stike z otrokom, tudi samostojne; - otrok očeta pozna, z njegovo rastjo in pogostih stikih z očetom je pričakovati, da se bosta otrok in oče počasi še bolj navezala in navadila eden na drugega; - toženec se za otroka zanima, v službi se bo dogovoril za uskladitev dela; - glede stikov sta se prva tožnica in toženec 21. 6. 2007 na CSD dogovorila, da bodo potekali glede na dogovor, najmanj pa trikrat tedensko po dve uri. Dogovorila sta se, da bosta sčasoma obseg stikov povečevala, o čemer se bosta skušala dogovarjati. CSD je z dogovorom soglašal in ga ocenil kot primernega.

10. Po presoji revizijskega sodišča je drugostopenjsko sodišče za T. določilo primerno preživnino. Upoštevalo je pretežno skrb in vzgojo, ki jo bo otroku nudila prva tožnica. Prva tožnica zasluži približno 37% od 950 EUR, kolikor zaslužita oba skupaj, toženec pa 63%. Upoštevaje potrebe otroka, premoženjske in pridobitne zmožnosti obeh staršev revizijsko sodišče ocenjuje, da je porazdelitev preživninskega bremena v konkretnem primeru primerna, zato materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno v toženčevo škodo.

11. Drugače pa je z odločitvijo o stikih, ki se glede na odločitev pritožbenega sodišča izvršujejo (razen med počitnicami in prazniki) trikrat tedensko po dve uri. Pri odločanju o stikih je vrhovno vodilo sodišču otrokova korist. Namen osebnih stikov je v tem, da otrok ohrani občutek povezanosti, medsebojne pripadnosti in pa, da lahko roditelj, ki otroka nima pri sebi, vpliva na otrokovo vzgojo. Pri tem je potrebno upoštevati tudi voljo otroka. Da bi otrok stike zavračal, v konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno. Po presoji revizijskega sodišča je pritožbeno sodišče pri določitvi trajanja in pogostosti stikov premalo upoštevalo vse ugotovljene okoliščine in se oprlo zgolj na tožnikovo izpoved (oziroma na njen izsek) ter okoliščino, da je otrok dopolnil tri leta (torej njegovo starost). Sodišče ni ugotovilo, da so otroku stiki z očetom lahko v škodo, da že dalj časa ne bi imela stika, da se oče ne bi zanimal za otroka ali da pogostejši in dalj časa trajajoči stiki otroku ne bi bili v korist. Po oceni revizijskega sodišča je otroku v korist, da ima dobre in tesne vezi z obema staršema ter redne stike s tistim od staršev, s katerim ne živi, zato je primernejša določitev stikov, kot jo je določilo prvostopenjsko sodišče, torej poleg kratkotrajnejših dveurnih stikov tudi daljše trajanje stikov vsak drug vikend. Vse okoliščine te družinske situacije po presoji revizijskega sodišča ne utemeljujejo odločitve, da so otroku bolj v korist stiki trikrat tedensko po dve uri kot poleg dveurnih stikov dvakrat med tednom še dalj časa trajajoči stiki od petka do nedelje vsak drugi vikend. Tudi 9. člen Konvencije ZN o otrokovih pravicah določa pravico otroka, ki je ločen od enega ali od obeh staršev, da redno vzdržuje osebne stike in neposredno zvezo z obema, razen če je to v nasprotju z njegovimi koristmi. Kot izhaja iz 18. člena Konvencije ZN o otrokovih pravicah sta oba starša enako odgovorna za otrokovo vzgojo in razvoj. Starši imajo glavno odgovornost za otrokovo vzgojo in razvoj. Otrokove koristi so njihova poglavitna skrb. Ta odgovornost staršev pomeni, da tisti od staršev, pri katerem je otrok v varstvu in vzgoji, omogoči drugemu, da ima redne stike z otrokom. Tisti od staršev, pri katerem otrok ni v varstvu in vzgoji, pa naj bi zagotovil, da se redni stiki dejansko izvršujejo.

12. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo zato treba sodbo sodišča druge stopnje spremeniti (prvi odstavek 380. člena ZPP) z zavrnitvijo pritožbe in potrditvijo sodbe sodišča prve stopnje v delu glede odločitve o stikih (I. 3. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje). V ostalem glede odločitve o preživnini je bilo revizijo potrebno zavrniti.